fr
en
slo

NOVICE in aktualni dogodki

Seznanite se z novicami in dogodki, ki jih pripravljamo v Slovenskem centru P.E.N.

VEČER S SAMEERJEM SAYEGHOM, 29. 6. 2020, ob 19h

Samer Sayegh je v Sloveniji našel zatočišče in živi v Ljubljani že peto leto. Letos je pri nas izšla njegova pesniška zbirka Luma v slovenščini in angleščini. Napisal jo je v Ljubljani, v angleščini, posvetil pa svoji sestri. Prevedel jo je Veno Taufer.  Matej Krajnc je uglasbil nekaj pesmi Sameerja Sayegha in jih bo izvedel na prireditvi.             Večer je del že 52. Mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu, ki pa bo predvidoma potekalo proti koncu septembra.            
>> PRIKAŽI VEČ

SHIVA NAZARAHARI in POOYESH AZIZEDIN - VEČER Z GOSTOMA IZ IRANA, 22. junija ob 18.00 uri

VEČER Z GOSTOMA IZ IRANA, 22. junija ob 18.00 uri - z iransko novinarko in pisateljico Shivo Nazarahari in iranskega pesnika Pooyesha Azizedina, ki sta v Sloveniji našla zatočišče. Naša gosta že tretje leto bivata v Ljubljani v hiši azila pod okriljem mednarodne organizacije ICORN, Slovenskega centra PEN in Mestne občine Ljubljana. Večer bo predstavljal začetek letošnjega, že 52. Mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu. Z ustvarjalcema se bosta pogovarjali Jasmina Rihar in Ifigenija Simonović, pogovor pa bo povezoval prevajalec perzijskega jezika Hamed Karim.  
>> PRIKAŽI VEČ

PODELITEV CANKARJEVE NAGRADE na Vrhniki 21. 6. ob 17h

SLOVENSKI CENTER PEN, UNIVERZA V LJUBLJANI, ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SAZU in SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI so soustanovitelji Cankarjeve nagrade za najboljše izvirno objavljeno leposlovno delo preteklega leta. Ta nagrada bo prvič podeljena 21. junija na Vrhniki. Donator nagrade je Občina Vrhnika, sponzor je podjetje RIKO, medijska partnerja sta RTV SLO - program ARS, Dnevnik, soorganizatorja dogodka pa Knjižnica Ivana Cankarja in Zavod Ivana Cankarja z Vrhnike. Slikar Mirko Mallej je podaril ilustracijo, posebej narejeno za priložnost, ki je bila objavljena v Novicah 15. 5. 2020 (časopis koroških Slovencev)
>> PRIKAŽI VEČ

Roberto de Jesus Quinones Haces, kubanski pesnik, pravnik in novinar v ječi

Roberto de Jesus Quinones Haces je bil že večkrat v ječi, trenutno prestaja enoletno kazen, ker je pisal o nekem sodnem procesu na spletu. Uspelo mu je spročiti, v kakšnih pogojih živijo zaporniki v času virusa. Za svoje delo je prejel številne ugledne nagrade, od leta 1999 do 2001 pa je bil zaprt kot pravnik zaradi pritzadevanja za upoštevanje človekovih pravic. Prepovedano mu je bilo opravljanje pravniškega poklica. Pesem zaprtega kubanskega pesnika, pravnika in novinarja Roberta de Jesusa Quinonesa Hacesa je v angleščino prevedla predsednica Mednarodnega PEN Jennifer Clement, v slovenščino pa Ifigenija Simonović. The Prison The prison is old Enrique wasting time as he smokes away it is Pompi the Haitian calling to his ancestors while his vision, broken by prison bars, stretches up toward the sky. Prison is the hate in eyes rotten food that is served longing for ones children a nocturnal cabal severed by blows against the fence and light beams that slice the night and everyones’ despair. No one cares about the lost eyes of the imprisoned hands orphaned of touch dreams or tears while a sliver of salt comes to pierce the dawn. Here, they only have a gray life like the humanity of their judges. If they awake dead they’ll have an unknown vigil like our suffering.       Zapor Zapor je stari Eurique, ki kadi in zapravlja čas, je Pompi, Haitijec, ki kliče prednike, ko mu mreža na oknu celice reže pogled, ki ga usmerja proti nebu. Zapor je sovraštvo v očeh, gnila hrana, ki jo dajejo jetnikom, ko hrepenijo po svojih otrocih, nočna zaslišanja, prekinjena z udarci ob ograjo, s premeni svetlobe , ki režejo temo, in popoln obup. Nikomur niso mar izgubljene oči jetnika, roke, ki so brez dotika, brez sanj ali solz, katerih drobec soli predre jutro. Tu je življenje lahko samo sivo, tako, kakršna je človečnost sodnikov. Če se zbudijo mrtvi, bojo molili neznane molitve, neznane kot je naše trpljenje.    
>> PRIKAŽI VEČ

izjava glede koncerta hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona

Slovenski pisatelji in pisateljice, pesniki in pesnice ne moremo sprejeti stališča slovenskega Ministrstva za notranje zadeve, ki je odpravilo prepoved koncerta hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona, ki je znan po uporabi zloveščega ustaškega pozdrava »Za dom spremni!« v eni svojih pesmi, po obrambi in propagiranju izročila Nezavisne države Hrvatske in ustaštva in tako posredno tudi nacizma in fašizma oziroma kolaboracije z nacisti in fašisti. Upravna enota Maribor je z že drugo prepovedjo Thompsonovega koncerta izpričala spoštovanje pozitivnega izročila in duha narodno osvobodilnega boja Slovencev in tudi pomembnega dela Hrvatov med II. svetovno vojno, s katerim smo se ne nazadnje uvrstili v zavezništvo boja zoper nacizem in fašizem, na katerem temelji tudi Evropska unija, katere članici sta danes tako Slovenija kot Hrvaška. Menimo, da smo vsi v Sloveniji, tudi Vlada RS, dolžni spoštovati to izročilo in nauk zgodovine in ne dovoliti, da kdorkoli skuša razvrednotiti ali celo zanikati pozitivni naboj tega izročila in s tem tudi žrtve, tem bolj tragične, ker je na žalost v tistem času tudi pri nas prišlo do razkola, ki je povzročil še toliko več žrtev na obeh sprtih straneh. Uprava odbora DSP in PEN 6.6. 2020
>> PRIKAŽI VEČ

NATEČAJ ZA NAJBOLJŠI ESEJ 2020

Na letošnjem tekmovanju za najboljši esej dijakinj in dijakov, ki ga je Slovenski center PEN razpisal ob 52. Mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu, je žirija (Tanja Tuma, Bogomila Kravos, Robert Simonišek) nagradila štiri esejiste. Iskrene čestitke! Ifigenija Simonović NAGRAJENKE IN NAGRAJENEC SO: Maja Sepaher (Kmetijska šola Grm in biotehnična gimnazija Novo Mesto, za 1. in 2.  letnik) Eva Kreže (I. gimnazija Celje, za 3. in 4. letnik) Jera Jurič (Gimnazija Vič Ljubljana, za1. in 2. letnik) Luka Mihajlovič Potrč (Srednja šola Slovenska Bistrica, za 3. in 4. letnik)  
>> PRIKAŽI VEČ

Volitve prestavljene na oktober

SPOROČILO O PRELOŽENIH VOLITVAH 2020 Spoštovane članice in spoštovani člani slovenskega centra PEN, 24. aprila me je Komisija za volitve (Alenka Šelih, Jaroslav Skrušny, Marjan Strojan) obvestila, da je prišla do zaključka, da volitev 18. 5. 2020 ne bo mogoče izvesti. Izkazalo se je, da v medijih ni mogoče pravočasno objaviti Volilnega zbora članic in članov, ker še ni dovoljenja za druženje večjega števila oseb. Taka objava je obvezna, mora se zgoditi določeno število dni pred zborovanjem. Na Volilnem zboru je še vedno potrebno podati dodatna poročila vseh odborov in predsednice, odpreti debato, predvsem pa razrešiti obstoječi Upravni odbor in predsedstvo, odpreti volilne liste, zbrati liste prisotnih, počakati na razglas Volilne komisije, potem pa napisati zapisnik, na podlagi potrjenega zapisnika pa je potem možno na Upravni enoti potrditi novo predsedstvo in jamstvo za bančni račun.             Nemudoma sem pisala Upravnemu odboru, članice in člane prosila, da do 3. maja izrazijo svoje mnenje glede te spremembe, da bi premislili, kako naprej. Večina članic in članov se je strinjala z Volilno komisijo, da nam ne preostane drugega, kakor da datum volitev preložimo. Predsednica volilne komisije Alenka Šelih je poudarila, da izmed vseh volilnih opravil prelagamo samo datum Volilnega zbora članic in članov, saj ga zaradi omejitvenih ukrepov, povezanih z epidemijo corona virusa 19, ni mogoče opraviti. Datum za prejem predlogov in potrditev kandidatur ostaja isti, torej 4. maj. Šteje datum poštnega žiga ali do tega datuma prejeta e-pošte. Volilna komisija je poudarila, da o datumu Volilnega zbora odloča Upravni odbor, je pa priporočila september oziroma oktober. Volitve bo mogoče izvesti po pošti ali osebno na Volilnem zboru članic in članov Slovenskega centra PEN, ki bo 5. oktobra 2020 in ki bo potekal v skladu z določbami Pravilnika o volitvah SLO PEN, tako da bojo spoštovani vsi tam določeni roki. Pravočasno bojo razposlane volilne glasovnice. V tednih, ki so pred nami, vam želim zdravje, mir in ustvarjalnost. Upam, da se srečamo na Bledu. Srečanje bo predvidoma 22. - 25. septembra. Ifigenija Simonović 4. 5. 2020  
>> PRIKAŽI VEČ

NOVOSTI O CANKARJEVI NAGRADI - nominiranci in utemeljitve

STROKOVNA ŽIRIJA CANKARJEVE NAGRADE Nominiranci in utemeljitve   Strokovna žirija je na dopisni seji 25. marca 2020 sprejela naslednja merila za izbor nominirancev: - odnos literarnega dela do žanrskih konvencij, pri čemer je v ospredju vprašanje, kakšen učinek dosega morebitno spoštovanje tradicionalnih žanrskih pravil ali njihovo preseganje. - večpomenskost literarnega dela oz. njegova odprtost za različne interpretacije. - estetska privlačnost, izoblikovan slog in njegova usklajenost z obravnavano tematiko. - vpisanost v širši kontekst slovenske književnosti v času od osamosvojitve do danes. - zvrstna uravnoteženost izbranih del (1. člen Akta o ustanovitvi) - trajna obogatitev slovenske kulturne zakladnice (2. člen Akta o ustanovitvi). V skladu s sprejetimi merili predsednik strokovne žirije sporoča Upravnemu odboru Cankarjeve nagrade širši izbor nominirancev z utemeljitvami (po abecednem vrstnem redu):   VINKO MÖDERNDORFER: LJUDOMRZNIK NA TRŽNICI Ljudomrznik na tržnici Vinka Möderndorferja združuje raznoliko zbirko esejev, dnevnikov in krajših mnenjskih zapisov. Kot celota se zbirka neposredno navezuje na Cankarjevo tradicijo angažiranih, družbeno-kritičnih besedil, ki na slogovni ravni lahkotno prehajajo iz publicističnega v literarni žanr. Obenem se polemika in satira izmenjujeta s poetičnimi razmisleki o lastni umetniški praksi in ustvarjalnem procesu. Na tematski ravni Möderndorfer spregovori o položaju sodobnega umetnika v času, ko se zdi, da niti oblast niti množica nista zmožni prepoznati transformativnega potenciala umetnosti tako za posameznika kot za družbo. Skupaj s kulturo namreč izginja tudi poglobljena kritična refleksija, osrednji generator širših družbenih sprememb. Nekdanje prizadevanje umetnika za svobodno izražanje se je spremenilo v boj za obstanek, saj se kulturni prostor nenehno krči, s prepuščanjem logiki svobodnega trga pa so kulturniki primorani pristajati na škodljive kompromise ali se umakniti v tišino. Prek lastnih izkušenj in z navajanjem konkretnih primerov avtor predstavi nezavidljivi položaj samozaposlenih, od katerih preide v širši razmislek o mestu kulture v tranzicijskem času in njeni prihodnosti. Pri tem se avtor ne postavlja v položaj vsevedne instance, temveč svoja mnenja pogosto rahlja z domiselno (samo)ironijo in dialoško odprtostjo.   SEBASTIJAN PREGELJ: V ELVISOVI SOBI V generacijskem romanu Sebastijana Preglja spremljamo odraščanje generacije, rojene v zgodnjih 70. letih 20. stoletja. Prvoosebni pripovedovalec spremlja dogodke skozi svoje otroške in kasneje mladostniške oči, od predšolskega obdobja do študentskih let, pri čemer se skozi svojo omejeno perspektivo dotika družbenega dogajanja od Titove bolezni do osamosvojitve Slovenije in vojne v Bosni. Medtem ko je za generacijske romane, kot jih poznamo v slovenski književnosti, značilno, da se mladi ljudje v njih spopadajo z okoljem in časom, je Jan drugačen. Upornost in agresivnost, ki jo opaža pri nekaterih vrstnikih, npr. pri pretepaškem Sršenu ali kasneje pri politično angažiranem sošolcu, zanj in njegov ožji krog nista značilni. Zgodaj se nauči, da se stvari »navadno zgodijo same od sebe.« (147) Travmatične izkušnje, kot je služenje vojaškega roka, preživi tako, da se od njih čustveno odmakne in ob tem rezonira: »Vse skupaj se mi zdi kot v filmu. Zdi se mi, da sem v njem pomotoma. Moral bi biti gledalec, a sem se nekako znašel na platnu.« (255) Ko ga preplavijo čustva ob novici, da je bil v Bosni hudo ranjen njegov prijatelj iz otroštva, se umakne v sanjarijo o tem, kako bi moralo biti vse drugače. Če bi si otroci v Elvisovi sobi predstavljali prihodnost, bi v njej ne bilo vojne, živeli bi najobičajnejše življenje in se skoraj neopazno spremenili v ljudi, kot so bili njihovi starši. Omejena perspektiva glavnega lika narekuje preprosto izražanje (pogoste so enostavčne, slogovno nezaznamovane povedi) in skopo karakterizacijo likov (njihova dejanja so brez poglobljene motivacije), povezana pa je tudi s sporočilom romana: posameznik ima zelo omejen vpliv na okoliščine, v katerih živi. Jan se svojega odraščanja ne le spominja, ampak ga podoživlja, kar je nakazano s pripovedovanjem v sedanjem času. Tematska in slogovna raven romana, ki odlično prikaže pisateljevo generacijo, sta prepričljivo usklajeni.   SIMONA SEMENIČ: TO JABOLKO, ZLATO Dramska pisava Simone Semenič je prelomila s tradicijo, vanjo je pripustila narativnost in drugačno rabo didaskalij, ki zdaj ustvarjajo, ne opisujejo prostor, hkrati gre za večplastno prepletanje različnih fragmentov, ki jim mora režija šele najti mesto izjavljanja. Dosledno se izogiba uporabi velike začetnice, kot bi hotela poudariti, da gre za neprekinjen, delno ritmiziran tok prelivajočih se glasov, v katerem se pomeni med posameznimi replikami in fragmenti odbijajo, ponavljajo, si nasprotujejo in variirajo, kar daje temu pisanju mestoma duhovit pridih. V igri to jabolko, zlato se ukvarja z žensko željo, z njenim ozaveščanjem in potlačitvami. Tri ženske v različnim obdobjih, študentka, ki si očita, da je popustila profesorjevemu spolnemu nadlegovanju, uspešna in živahna srednjeletnica, ki jo mikajo izvenzakonske radosti kot linija bega iz rutine zakonskega življenja, in vdova, zaljubljena v moževega dvojčka, sanjajo iste sanje. Da so kraljice in jim je na voljo špalir služinčadi in se potem zbudijo in o svojih zdaj ozaveščenih željah in sprotnih spolnih praksah spregovorijo zaupnicam in župniku, zraven spoznamo prikriti tok želj, pa tudi nujni občutek postkoitalne žalosti. Igra je spisana v neposrednem, poltenem, gladko govorljivem in nekoliko stiliziranem jeziku, pogosta so zrcaljenja, ki kažejo temeljno zagato z užitkom, opozarjajo na njegovo začasnost in nujnost meje, hkrati omogoča kar največji razpon glede morebitnih uprizoritvenih praks. Semenič slovensko dramatiko razširja na prej neizpisana področja in brez zadržkov spregovori o ženskem užitku, kar izpiše drzno, avtorsko prepoznavno in suvereno.   BRANE SENEGAČNIK: POGOVORI Z NIKOMER Brane Senegačnik se vrača k temeljem poezije s samostojnim, inovativnim in obenem prepoznavnim odnosom do tradicije klasičnega in sodobnega slovenskega strukturiranega verza (soneta, dvo in trizložnih stopic, rime in asonance). V središču njegove poetike je pesniška beseda, ki je vedno nekaj manj ali več od resničnosti predmeta, ki ga poimenuje, opomenja in osmišlja. Sprašuje se o možnosti preseganja samoumevne danosti jezika. Kot klasični filolog dobro pozna grško tradicijo in išče bistvo umetnosti v skladnosti med lepim in dobrim, ki utirata pot k zaželeni resnici. Ubeseditev bistvo komaj oplazi, zato se v vrtincih sodobnega hrupa pesnik nagiba k zgovorni tišini. Od tod njegova občutljivost, natančnost in varčnost v odnosu do jezika. Pesmi so refleksivne, ukvarjajo se z najglobljimi bivanjskimi vprašanji. Skozi čutno nazorne podobe, ki jih lirski subjekt največkrat zajema iz narave ali iz umetnosti, je Senegačnik razvil prepoznavno osebno govorico. Z miselno poglobljenostjo in pretanjenim odnosom do besede vabi k večkratnemu branju. Zbirka Pogovori z nikomer je nevpadljivo vabilo k tihemu razmišljanju v našem preglasno hreščečem času.   Predsednik strokovne žirije Cankarjeve nagrade Ivan Verč l.r.   Ljubljana, 15. aprila 2020
>> PRIKAŽI VEČ

IZDAJSTVO INTELEKTUALCEV: ODGOVOR BORISA A. NOVAKA ANDREJU LOKARJU

IZDAJSTVO INTELEKTUALCEV: ODGOVOR ANDREJU LOKARJU V spletni reviji KUD KDO je Andrej Lokar 23. aprila 2020 objavil komentar Proglas slovenskemu narodu in poziv k razsodnosti svobodnega presojanja, ki žal ni nič drugega kot tendenciozna, ideološko motivirana in zlonamerna kritika Zahteve članic in članov Slovenskega in Mednarodnega PEN-a Vladi, Državnemu zboru in Ustavnemu sodišču Republike Slovenije z dne 4. aprila 2020. Ker sem pred kratkim nič hudega sluteč prejel in sprejel nadvse spoštljivo vabilo Andreja Lokarja v Trubarjevo hišo literature, češ da bi rad tam predstavil moje delo »v okviru pogovorov z najuglednejšimi predstavniki slovenske umetnosti in kulture«, sem pičla dva meseca pozneje toliko bolj osupel spričo žaljivega, sovražnega in arogantnega tona njegovih sodb in obsodb. Prisiljen sem torej naliti čistega vina v strupeno šmarnico domoljubne patetike tega patentiranega izdajalca. Lokarjevo napačno navajanje značaja, teksta in konteksta Zahteve je zavestno manipuliranje in klevetanje, njegov očitek, da je naša »pobuda posledica namernega izkrivljanja dejstev in lažnega prikazovanja realnosti«, pa je očitno izraz njegove patološke potrebe po iskanju in denunciranju »sovražnikov naroda«. Najprej nekaj preprostih dejstev, ki jih Andrej Lokar namenoma zamolčuje, saj bi postavila pod vprašaj njegovo demoniziranje drugače mislečih.   Zahteva izraža stališče podpisanih članic in članov Slovenskega in Mednarodnega PEN-a. Kot je od nekdaj v navadi pri tovrstnih besedilih, prvopodpisano ime označuje avtorja. Zahtevo sem torej napisal jaz, članice in člani PEN-a pa so s podpisom izrazili svoje strinjanje, potem ko smo upoštevali vse utemeljene pripombe in predloge. Naša Zahteva izvira iz Listine PEN-a ter plemenitega stoletnega izročila svetovne pisateljske organizacije in njene slovenske postojanke. To trdim z vso avtoriteto, saj sem bil predsednik Slovenskega in sem podpredsednik Mednarodnega PEN-a. Vodstvo svetovne pisateljske organizacije je zaskrbljeno spričo ogrožanja svobode izražanja pod krinko sicer upravičenega boja zoper pandemijo koronavirusa. Ta nevarna tendenca k obsesivni kontroli, ki razveljavlja temeljne človeške in državljanske pravice, ni značilna le za Slovenijo, temveč se dogaja tudi marsikje drugje, na različne načine. Pomenljiva je primerjava med Belgijo in Slovenijo. V Belgiji, državi z dolgo demokratično tradicijo, ki jo zdaj obremenjuje veliko število okuženih in smrtnih primerov, droni kontrolirajo radikalno omejitev gibanja, specialne enote pa imajo pravico do nasilnega vdora v stanovanja brez sodne odločbe, vendar ti ukrepi nimajo   političnih konotacij. V Sloveniji, državici brez zgodovinske tradicije, pa so učinkoviti ukrepi zoper epidemijo zastrupljeni z nedopustno politizacijo, z ustrahovanjem drugače mislečih in z očitnim namenom odprave nedonošene demokracije, ob hkratni brezsramni korupciji vodilnih politikov. Izkazalo se je, da se svobodoljubni ministri in njihovi poslovni ministranti junaško in nadvse uspešno borijo zoper komunistično »globoko državo« s svojimi globokimi žepi in svobodomiselnimi denarnicami.   Kot Andrej Lokar dobro ve in se slabo spre-ne-ve-da, so Zahtevo sprožile grožnje, ki jih je Vlada RS naslovila na kritične intelektualce, novinarje in umetnike. Prvo tovrstno ustrahovanje je bil čivk »Psihiatri iščejo 4 paciente, ki so utekli iz karantene. Imajo covid-marks/lenin«, s katerim so na Facebooku odprli lov na Slavoja Žižka, Darka Štrajna, Blaža Zgago in mene. Ta napad ne bi bil vreden pozornosti, če ga ne bi 14. marca 2020, se pravi le dan po ustoličenju nove vlade, lansiral Krizni štab RS. Da je Krizni štab RS, najvišji državni organ za koordiniranje boja zoper epidemijo koronavirusa, kot svoje prvo sporočilo poslal v javnost neokusno in žaljivo grožnjo, bi moral biti razlog za zaskrbljenost celotne družbe. Mar Krizni štab ni imel boljšega in bolj nujnega dela? Mar Krizni štab ni bil namenjen skrbi za zdravje dveh milijonov prebivalcev Slovenije? Zakaj je Krizni štab izgubljal čas z zasmehovanjem štirih intelektualcev? Zakaj intelektualec Andrej Lokar ni protestiral ob tej paglavski zlorabi boja zoper epidemijo namesto da zlorabo očita svojim intelektualnim kolegom? Grožnja je dobila zlovešč pomen ob izjavi predsednika Vlade RS Janeza Janše v javnem nagovoru državljank in državljanov Slovenije 19. marca, da je »Krizni štab v bistvu vlada, razširjena s ključnimi strokovnjaki in operativci«. Ta čivk je sprožil plaz zasmehovanja in poniževanja vladi služnih medijev na čelu z Demokracijo in Novo24TV, glasiloma stranke SDS. Ob neokusnih žaljivkah bi človek samo zamahnil z roko, če ne bi med njimi bile tudi smrtne grožnje. Enako se je ponovilo ob objavi Zahteve zoper prvopodpisano sedmerico – po zaporedju podpisov: Borisa A. Novaka, Braneta Mozetiča, Drago Potočnjak, Vinka Möderndorferja, Svetlano Slapšak, Tanjo Tuma in Mateja Krajnca. Andreja Lokarja, ki s solzami ganotja v očeh hvali to vlado zaradi njene človečnosti, nam pa očita »pozive k moralnemu linču«, sprašujem: je fizično linčanje kritičnih intelektualcev – o podrobnostih obljubljenih muk, objavljenih v Demokraciji in na Novi24TV, bom rajši molčal – tista svetla prihodnost, ki nam jo ponuja sedanja Vlada RS? Sta moralna in fizična likvidacija kolegic in kolegov tista alternativa »razdvajanju slovenskega naroda«, na katero veliki intelektualec Andrej Lokar namiguje v svoji patetični hvalnici Sloveniji kot najvišji vrednoti stvarstva? Mimogrede: ko sem se podpisani v zadnjih dveh letih kot predsednik Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU boril zoper razvrednotenje našega jezika, se v mučnih javnih diskusijah veliki slovenski intelektualec in nacionalist Andrej Lokar ni angažiral. Seveda ne: slovenski jezik je današnjim slovenskim nacionalistom povsem nebistvena in pogrešljiva razsežnost njihovega do neba segajočega občutenja slovenstva, kajti bistvo slovenstva slovenskih nacionalistov je prazno, je zgolj oblast. Oblast, ki ne trpi svobode izražanja. Domnevno »suverena« oblast, ki se zdaj hlapčevsko klanja diktatorju Orbánu in višegrajski skupini eks-komunističnih držav, tem svetilnikom »demokracije«. Taka je pač usoda slovenskega nacionalizma: ker je v mednarodnih merilih prešibak, hlapčevsko služi močnejšim in kompenzira frustracijo z lovom na »domače izdajalce«. Lokarjev očitek, da uporabljamo »sovražni govor« (po njegovem so taki izrazi »zahtevamo, brezpogojno, sistemsko najostrejše sankcioniranje, nemudno kaznovanje, brezpogojno spoštovanje«) je smešen. V teh izrazih ni ničesar sovražnega: vsebinsko sodijo v pravni jezik (Kazenski zakonik RS sankcionira grožnje), formalno pa v slog protestnih izjav Mednarodnega PEN-a in nekdanjih disidentov. A sedanji gromovniški nacionalist je očitno »prešprical« uporniška učna leta, zato ponavlja retoriko 19. stoletja ter pionirskih let fašizma in nacizma. Največja zgodovinska gesta Mednarodnega PEN-a se je zgodila l. 1933 na svetovnem kongresu v Dubrovniku, ko je po pretresljivem govoru nemškega ekspresionističnega dramatika in pesnika Ernsta Tollerja skupščina delegatov obsodila nacizem in fašizem. Na tem kongresu so aktivno sodelovali tudi predstavniki tedanjega Slovenskega PEN-a Oton Župančič, Izidor Cankar, Lili Novy, Josip Vidmar … Bila je to prva obsodba prihajajoče nevarnosti nacizma, ki je v drugi svetovni vojni pahnila svet v nepojmljivo trpljenje. Z moralnim kapitalom zgodovinske obsodbe nacizma je Mednarodni PEN stopil v kompleksno stvarnost povojne delitve sveta, ko je z načelnim vztrajanjem pri pravici do svobode izražanja bistveno pomagal disidentom na vzhodni, temni strani železne zavese.   V to svetlo izročilo se vpisuje tudi Zahteva članic in članov Slovenskega in Mednarodnega PEN-a Vladi, Državnemu zboru in Ustavnemu sodišču RS. Obskuren napad nanjo, ki si ga je privoščil slovenski intelektualec Andrej Lokar, je očiten izraz motiva, ki ga je preroško analiziral Julien Benda v prelomni analizi La Trahison des clercs pred malone sto leti, l. 1927. Naslov so pogosto napačno interpretirali in prevajali kot Izdajstvo uradnikov, ker so spregledali, da Benda uporablja zgodovinski pomen besede clerc (pisar), ki je v srednjem veku označevala intelektualca. Gre torej za Izdajstvo intelektualcev. Kar zadeva svobodo izražanja kot najvišjo intelektualno vrednoto, je torej slovenski intelektualec Andrej Lokar zagrešil izdajstvo. Od KUD-a KDO pričakujem vsaj minimum intelektualne korektnosti – objavo pričujočega odgovora v spletni reviji. Ne vidim pa nobene potrebe po nadaljnji polemiki. V samem pojmu izdajstva je namreč nekaj nepopravljivega, nepopravljivo dokončnega. Razen tega nimam nobenega veselja do dopisovanja z diletantom, ki piše stokrat slabše od mene.   Boris A. Novak, član Slovenskega in podpredsednik Mednarodnega PEN-a       Bled, 28. april 2020     http://www.kud-kdo.si/proglas-slovenskemu-narodu-in-poziv-k-razsodnosti-svobodnega-presojanja/
>> PRIKAŽI VEČ

Izjava ob poročanju o novinarstvu v Sloveniji

Izjava Slovenskega centra PEN ob "uradnem" poročanju o delu slovenskih novinark in novinarjev Odločno nasprotujemo žaljivemu, ideološko nastrojenemu pisanju o slovenskih medijih in novinarkah in novinarjih, ki je bilo kot uradno sporočilo Vlade poslano Svetu Evrope v Strasbourg. Po našem prepričanju se to pismo tiče Ministrstva za zunanje zadeve, ker pa se nanaša na delo novinark in novinarjev, se tiče tudi Ministrstva za kulturo. V sporočilu je posebej izpostavljena medijska hiša RTV Slovenija, ki je edini medij, ki se sistemsko posveča kulturi, programom za otroke in mladino. RTV Slovenija dopolnjuje kulturni program s slovenskimi oddajami, ki jih tudi ustvarja. Zagovarjamo raziskovalno in neodvisno novinarstvo. Zavračamo nedemokratično, ideološko obremenjeno novinarsko prakso, hkrati pa zagovarjamo svobodo izražanja, pisanja in mišljenja. Nasprotujemo vsakemu sovražnemu govoru in pisanju. Novinarkam in novinarjem izrekamo solidarnost in podporo. Za Slovenski center PEN, Ifigenija Simonović 10. 4. 2020      
>> PRIKAŽI VEČ

ZAHTEVA NEKATERIH ČLANIC IN ČLANOV SLOVENSKEGA IN MEDNARODNEGA PEN-A VLADI, DRŽAVNEMU ZBORU IN USTAVNEMU SODIŠČU RS

ZAHTEVA NEKATERIH ČLANIC IN ČLANOV SLOVENSKEGA IN MEDNARODNEGA PEN-A VLADI, DRŽAVNEMU ZBORU IN USTAVNEMU SODIŠČU RS   Zavedajoč se nujnosti omejitev na individualni in kolektivni ravni, ki so namenjene zajezitvi epidemije koronavirusa, podpisane članice in člani Slovenskega in Mednarodnega PEN-a brezpogojno pričakujemo, da bo Vlada Republike Slovenije spoštovala vse z Ustavo in zakoni zagotovljene pravice državljank in državljanov, da Državni zbor ne bo izglasoval nobenih zakonov, ki bi zoževali dosedanje pravice ali pa uvajali nova in širša pooblastila represivnih organov (prisluškovanje, vstop v stanovanje ali pridržanje brez sodne odločbe), da Slovenska vojska ne bo prevzela policijskih nalog, da bo sodni sistem na čelu z Ustavnim sodiščem nemudoma in kar najostreje sankcioniral vse zlorabe državnih in represivnih organov ter v času epidemije še posebej nevaren sovražni govor, ki krši dostojanstvo in svobodo drugega, zato ne sodi pod vrednoto svobode izražanja,  da morajo biti dosedanje kršitve, tudi tiste, ki jih je zagrešila sama Vlada Republike Slovenije, nemudoma  kaznovane, da se protikoronski zakoni ne bodo sprejemali za nedoločen čas, pač pa se bo sproti ugotavljala potreba po trajanju ukrepov in veljavnosti zakonodaje, sprejete v ta namen, da bo brezpogojno spoštovana pravica do svobode izražanja, ki je vitalnega pomena ne le za umetnost in kritično mišljenje, temveč je tudi v življenjskem interesu celotne družbe, da bodo vse strukture oblasti spoštovale avtonomijo medijev, da bo pri ukrepih zoper epidemijo koronavirusa država še posebej občutljiva za vse ranljive in šibkejše skupine, starejše, otroke, invalide, brezposelne, študentsko populacijo, osebe s samostojnim statusom, prekarce, brezdomce, prosilce za azil, migrante, ter da morajo ustrezni državni organi poskrbeti za dostojno življenje vseh državljank in državljanov, tudi umetnic in umetnikov, znanstvenic in znanstvenikov, intelektualk in intelektualcev, saj je tudi od njih v kar največji meri odvisna prihodnost naše družbe.   Članice in člani Slovenskega in Mednarodnega PEN-a: Boris A. Novak, Brane Mozetič, Draga Potočnjak, Vinko Möderndorfer, Svetlana Slapšak, Tanja Tuma, Matej Krajnc, Marjan Strojan, Meta Kušar, Slavko Pregl, Suzana Tratnik, Simona Semenič, Tone Peršak, Tanja Petrič, Matjaž Hanžek, Lucija Stupica Enbohm, Maja Vidmar, Simona Škrabec, Gorazd Kocijančič, Bojan Grobovšek, Marko Golja, Gabriela Babnik Ouattara, Peter Kuhar, Jani Oswald, Helena Kraljič, Vesna Mikolič, Stanka Repar, Tatjana Pregl Kobe, Dragica Čarna, Vlado Žabot, Iztok Osojnik, Zdravko Duša, Josip Osti, Tomaž Brejc, Veronika Simoniti, Polona Glavan, Ervin Fritz, Janko Prunk, Gregor Podlogar, Ivo Frbežar, Peter Kovačič Peršin, Janze Stergar 2. aprila 2020
>> PRIKAŽI VEČ

ob izjavah Kriznega štaba Vlade in o sovražnem govoru

    MIRA ŽENSKA SEKCIJA PEN   Ob izjavah kriznega štaba Vlade in o sovražnem govoru   Ženski odbor Slovenskega centra PEN Mira zaskrbljeno opazujemo poplavo sovražnega govora in lažnih novic, ki spremljajo prizadevanja, da bi s pomočjo izrednih ukrepov zajezili okužbo z novim korona virusom. Osnovne svoboščine, ki jih določa Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic (8. do 10. člen), katere podpisnica je tudi Republika Slovenija, so nenadoma omejene, kar pomeni veliko nevarnost za demokratično družbo v prihodnje. Sprašujemo se, kakšna bo slovenska družba po korona virusu. Ali bo vključevalna in solidarna ali bomo iskali kamen spotike in grešne kozle v vsakem, ki misli drugače oziroma kritizira delo vlade? V to mračno vzdušje omejenega življenja najhuje posega zloraba družbenih omrežij, ki žal, že skoraj mesec dni ne služijo drugemu kot žalitvi drugače mislečih in širjenju lažnih novic. Sovražni govor se širi kot strup, ki teče po žilah naših komunikacij. Ta strup je povsod kot voda, ki jo pijemo in zrak, ki ga dihamo, uničevalen bolj kot virus. Včeraj so bili krivi migranti, danes intelektualci, jutri boš kriv ti in kriva jaz. Obsojamo vulgarni napad Kriznega štaba vlade RS na podpredsednika PENa Borisa Novaka, na Darka Štrajna, Blaža Zgago in Slavoja Žižka ter pričakujemo, da bo Okrožno državno tožilstvo sprožilo preiskavo, ustrezno ukrepalo in zaščitilo prizadete državljane. Istočasno najostreje obsojamo vse osebne diskreditacije, ki so jih deležni novinarji in publicisti, ki polemizirajo oziroma kritizirajo delo sedanje in prejšnje vlade, enako odklanjamo osebno poniževanje vseh javnih osebnosti. Zdrava javna kritika in kultura govora, kot jo določa 10. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, je nujna za demokracijo, ki je edini politični režim, ki spodbuja in plačuje kritiko na svoj račun. Država mora zagotavljati javno delovanje posameznika brez strahu pred maščevanjem oblasti. Kot člani mednarodne družine pisateljev in pisateljic (danes 145 centrov po svetu) resno opozarjamo na pomembno načelo Temeljne listine PEN, ki so ga člani sprejeli po kongresu v Dubrovniku leta 1933: »PEN se zavzema za načelo, naj ideje neovirano krožijo znotraj vsakega naroda in med vsemi narodi. Člani se zavezujejo, da bodo nasprotovali vsaki obliki zatiranja svobode izražanja v deželi in skupnosti, kateri pripadajo, in prav tako povsod po svetu, kjer je to mogoče. PEN se izreka za svobodo tiska in nasprotuje samovoljni cenzuri v mirnem času. Verjame, da je za potrebno napredovanje sveta k više organiziranemu političnemu in gospodarskemu redu nujna svobodna kritika vlad, administracij in ustanov. In ker svoboda vsebuje prostovoljno omejevanje, se člani zavezujejo, da bodo nasprotovali slabostim svobodnega tiska, kakršne so lažnivo poročanje, namerne neresnice in ponarejanje dejstev v politične in  osebne namene.« Spoštovani državljani in državljanke! Zdravje je vrednota, katere se zavedamo šele, ko zbolimo. Enako je z zdravjem družbe. Če bomo izgubili demokracijo in osnovne državljanske svoboščine, bomo izgubili vse. Zato vas v teh časih pozivamo, da na družbenih omrežjih ne širite sovražnega govora in lažnih novic ter da spremljate delo vlade enako kritično in budno kot novinarji, publicisti, pisatelji in pisateljice. Namesto spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti raje, ne glede na naša politična prepričanja, razmišljajmo, kako iznajti skupno prihodnost, ki jo bo mogoče misliti na človeški način. Čas doma naj bo čas razmisleka o temeljnih življenjskih vrednotah, ki jih beremo v dobri književnosti. Odprite ji srce, kot smo vam ga odprli pisatelji in pisateljice, ko smo ta dela ustvarjali.   Za Ženski odbor Slovenskega centra PEN Mira Gabriela Babnik Ouattara Dodatni podpisi: Meta Kušar, Iztok Ilich, Matej Kranjc, Brane Mozetič, Andrej Detela, Vlado Žabot, Alenka Šelih, Gabriela Babnik, Tanja Tuma, Marko Golja, Bogomila Kravos, Meta Kušar, Janez Stergar, Ana Marija Sobočan, Marko Kravos, Svetlana Slapšak, Matjaž Hanžek, Suzana Tratnik, Iztok Osojnik, Peter Kovačič Peršin, Marko Jenšterle, Tone Peršak, Vinko Moderndorfer, Maja Vidmar, Boris A. Novak, Slavko Pregl, maja Smrekar, Janez Stergar, Lucija Stupica      
>> PRIKAŽI VEČ

Pismonoša iz Nagasakija

Slovenski center PEN je skupaj z založbo Didakta izdal knjigo Petra Townsenda Pismonoša iz Nagasakija, zgodbo o žrtvi atomske bombe. Ta knjiga naj bi v projektu Japonskega PEN centra izšla v vseh jezikih PEN centrov na svetu, poleg Japoncev in Francozov smo Slovenci prvi, ki smo se odzvali tej miroljubni pobudi. Živeti v miru je bil predmet takoimenovane Blejske resolucije, ki je bila sprejeta na Kongresu Mednarodnega PEN in tudi v Združenih narodih. Knjigo lahko naročite bodisi pri založbi Didakta ali pri Slavenskem centru PEN.
>> PRIKAŽI VEČ

Večer z Manco Košir, 5. marca 2020 ob 18h

SLOVENSKI CENTER PEN in CELOVŠKA MOHORJEVA   literarni večer z Manco Košir v četrtek, 5. marca 2020, ob 18. uri  Dvorana SC PEN in DSP, Tomšičeva 12, Ljubljana Predstavili bomo pesniško zbirko Mance Košir Srčnice/Herzblätter, ki je pravkar izšla v slovenskem in nemškem jeziku. Pesmi bosta brali dramska igralka Saša Pavček in prevajalka Ivana Kampuš.  Uvodno besedo o pesniški zbirki bo imel pisatelj, pesnik in publicist Dušan Šarotar. Zbirko pesmi sta založila Slovenski center PEN in Mohorjeva založba v Celovcu. Dogodek prireja SC PEN. Podprla ga je Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Vljudno vabljeni!  
>> PRIKAŽI VEČ

Sameer Sayegh - LUMA

Spoštovane in spoštovani, v veliko veselje mi je, da lahko razglasim izid zbirke iraškega pesnika Sameerja Sayegha v slovenskem in angleškem jeziku. Za prevod je poskrbel Veno Taufer, ilustracije je poklonil Fadi Abou Hassan - FadiToOn, pesmi pa je pesnik napisal v zanjih nekaj letih, ki jih preživlja v Sloveniji. Ljubljana je eno od šestdesetih mest azila pod okriljem norveške organizacije ICORN, Mestne občine Ljubljana in Slovenskega centra PEN. Pesnik Sameer je z nami že peto leto. Sameer Sayegh bo zbirko predstavil v Trubarjevi hiši literature in na 52. Mednarodnem srečanju na Bledu (22. - 25. april). Zbirka stane 15 evrov. Kdor jo želi kupiti, lahko denar nakaže na račun z zapisanim namenom: zbirka LUMA of Slovenski center PEN, Tomšičeva 12, Ljubljana NLB d.d., Trg Republike 2, 1000 Ljubljana, Slovenia SWIFT/BIC: LJBASI2X, IBAN: SI56 0201 0001 2599 684.
>> PRIKAŽI VEČ

Večer z Josipom Ostijem, 12. februar, ob 18h,2020

Vas vljudno vabimo na predstavitev romana ŽIVLJENJE JE SRHLJIVA PRAVLJICA Josipa Ostija, ki bo v hiši Društva slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12, Ljubljana, v sredo, 12. februarja 2020, ob 18. uri.   Avtor je to nenavadno in izrazno močno besedilo označil s podnaslovom »Tritirni kalejdoskopsko-mozaični roman, v katerem se prepletajo moje zdravljenje po ugotovitvi neozdravljive rakaste bolezni konec leta 2014, mamin vojni dnevnik iz obleganega Sarajeva v letih 1992-1995 ter spomini, ki so se mi ob tem porajali in me obletavali kot ptiči Frančiška Asiškega«. Gre za obsežno in polivalentno, hibridno besedilo, ki ima po eni strani dokumentarno in pričevanjsko, zgodovinsko vrednost, po drugi strani pa izžareva izjemno umetniško moč. Globoko pretresljiv je vojni dnevnik Ostijeve matere v pismih, dragoceno pričevanje, ki bo obveljalo kot eden izmed najbolj avtentičnih dokumentov več kot tri leta trajajočega obleganja Sarajeva. Ta epistolarna razsežnost, skupaj z Ostijevimi sijajno napisanimi zgodbami, spomini in razlagami, dejansko tvori »srhljivo« –  ta pridevnik iz naslova je karseda utemeljen – podobo bosanske vojne in vzporednih dogajanj v drugih okoljih, vključno s slovenskim. Tretja razsežnost besedila, natančni opisi Ostijeve bolezni, podeljujejo vojnim pismom oz. dnevnikom njegove matere ter njegovim spominom dodatno eksistencialno težo. V prepletanju različnih elementov je to delo inovativno in plodno; in čeprav opisuje stvarna dejstva in dogodke na podlagi verodostojnih dokumentov, učinkuje celota nadvse  kompleksno in romaneskno. Roman je izdala Založba Pivec. Josip Osti (rojen l. 1945 v Sarajevu) se je najprej uveljavil kot eden izmed vodilnih bosanskih pesnikov. Izbruh vojne v Bosni in Hercegovini in obleganja Sarajeva ga je presenetil v Sloveniji, kjer se je zasidral tako življenjsko kot jezikovno, saj od pesniške zbirke Kraški Narcis (1999) naprej piše v slovenščini. Ustvaril je impozanten avtorski opus: 37 pesniških zbirk, 11 knjig proze, 29 zbirk esejev itd. Osti je eden najboljših ambasadorjev slovenske književnosti, saj je v »jezik svojih spominov« prevedel kar 136 slovenskih knjig in dramskih besedil. Živi in piše v Tomaju, v svojem vrtu pa je dal postaviti edini spomenik Srečka Kosovela v vasi tega velikega kraškega pesnika, delo Mirsada Begića. Osti sodi med najbolj prevajane in mednarodno uveljavljene pesnike; je prejemnik nagrade Vilenica (1994). Z avtorjem se bo pogovarjal Boris A. Novak. Dogodek organizirajo Slovenski center PEN, Društvo slovenskih pisateljev in Slovenska matica. Dogodek sofinancira Javna agencija za knjigo. --
>> PRIKAŽI VEČ