FB ICORN
Literarni kotiček
SARAJEVO

v knjižnici že dva tisoč let knjige načrti
v plamenih liste odnaša iz spomina veter
črke in strani zleplja kri v otrplih prstih

 

Veno Taufer: VUKVAR

I had an apparition of Vukovar and I took a walk for a few
    streets -
around the block - with my hands frozen - up to the tobacco shop
and on returning I thought so that's the way they used

Napovednik
Ni vpisanih dogodkov!
A A  

Koroški pisatelji na obisku

V četrtek, 14. junija 2012 so pri nas gostovali pesniki s Koroške, Marjeta Angerer-Guggenberger, Stanko Wakounig in Ivana Kampuš. Vst trije so člani Društva slovenskih pisateljev v Avstriji, ki je bilo ustanovljeno leta 1974 in ki redno prireja literarna branja ter izdaja literarno-kritično revijo Rastje. Avtorje je predstavila predsednica društva Anita Hudl.


Marjeta Angerer-Guggenberger je bila rojena v Ljubljani leta 1963. Je absolventka Modne šole Hetzendorf na Dunaju in deluje v Celovcu kot modna kreatorka že več kot 20 let. Ukvarja se tudi s slikanjem in pisanjem. Z likovnimi razstavami in branjem je gostovala v Ljubljani, Mariboru, Mostu na Soči, Celovcu Kropivniku, Berlinu in Dunaju. Njena literarna dela so bila objavljena v reviji Mentor in tedniku Nedelja. Izbrana so bila tudi za odrski recital v spomin Valentinu Vodniku.
 

Ivana Kampuš, roj. 1947, ki je bila v aktivnem času učiteljica slovenščine in angleščine na Slovenski gimnaziji, živi na Tešinji pri Šentjakobu v Rožu.
Sodelovala je pri Mladem rodu in slovenskih časopisih in revijah na Koroškem.
Samostojna dela: Pesniška zbirka »Tvoja sem piščal« in otroška slikanica »Naš otrok«
 

Stanko Wakounig, rojen leta 1946 v Železni Kapli, doraščal v Mlinčah, živi v Spodnjih Vinarah v Podjuni. Po maturi na Slovenski gimnaziji je študiral tri leta teologijo, po prekinitvi pa je zaključil pedagoško akademijo in poučeval na glavni šoli v Železni Kapli. Vseskozi je bil aktiven v Slovenskem prosvetnem društvu Danica.
Samostojno delo: pesniška zbirka »Kotiček tople domačije«.
 

Anita Hudl, rojena leta 1946 v Kamniku. Obiskovala je filozofsko fakulteto v Ljubljani, leta 1968 se je preselila na Koroško. Leta 1973 je ustanovila igralsko skupino »Oder 73« - SPD »Edinost« v Pliberku, ki jo vodi kot režiserka še danes. Za svoje delo je prejela Zlato Linhartovo značko, 2. nagrado za besedilo »Anzej« na Veseli jeseni v Mariboru in Drabosnjakovo priznanje SPZ. Danes živi v Nonči vasi pri Pliberku.
Samostojna dela: Prozna dela »Slike samostanskega vrta«, »Navadne zgodbe«, kabareti  »Šel je popotnik skozi koroški vek«, »1 x 1 je 1« in »Na Koroškem nič novega«, otroške glasbene igre »Zgodbe z ulice Na Jasi«, »Jan in Žan«, »Dvanajst čarovnic in ena« in »Zares čudna šola«.



Deliti z drugim kot pot do miru

 

Ob 44. srečanju pisateljev Mednarodnega PEN kluba na Bledu se bo sestal na svoji letni skupščini tudi Odbor pisateljev za mir. Ki je bil ustanovljen na pobudo o Slovenskega PEN Centra, in ki ga tradicionalno vodimo slovenski člani. Bled je postal v mednarodnih pisateljskih krogih PENa simbol miru. Gre za oazo, kjer se srečujejo pisatelji držav in narodov, ki so med seboj sprti ali pa pridejo do besede pisci, ki doma ne morejo javno spregovoriti.

 


Posebnost letošnjega srečanja bo, da bosta sodelovala na okrogli mizi mirovnega komiteja tudi pisatelja iz Maroka, ki sta v Ljubljani našla zatočišče, prav tako pa znova palestinski in izraelski pisatelji. Pričakujemo izraelsko pesnico Blumo Finkelstein in pa predsednico Palestinskega Centra prof. Hannan Awad.

 

Do zadnjega smo upali, da se bodo srečanja lahko udeležili tudi tibetanski pisatelji,  toda vprašanje vize je zanje preveč zapleteno in sporočili so nam, da ne morejo priti. Vseeno pa upamo, vsaj povabili smo jih, da bodo prišli Tibetanci, ki sicer žive v Evropi. Zagotovo pridejo Uyghuri, predstavniki več milijonske manjšine na Kitajskem.

 

Močno bodo znova zastopani francoski pisatelji (v četrtek 17. 05. bodo sodelovali tudi v tednu frankofonije na EPKju v Mariboru), letos tudi Katalonci in seveda pisatelji iz bivših jugoslovanskih republik.

 

Izmed njih naj omenimo samo Makedonko Katko Kulakovo, dolgoletno predsednico Mednarodnega odbora za prevajanje in lingvistične pravice, ki je podpredsednica Mednarodnega PENa.

 

Teža srečanja bo vsekakor predstavljala okrogla miza na temo: »Deliti z drugim kot pot do miru«. Pisatelj si pogosto zastavlja vprašanje, kako naj z drugimi deli svoja doživljanja in kako bi bolečina drugega postala njegova lastna bol. Če pri tem uspe, začenja postavljati  temelje nove civilizacije solidarnosti in vzajemne delitve.

 

Edvard Kovač
Predsednik Odbora pisateljev za mir Mednarodnega PENa



Protestna izjava UO Slovenskega centra PEN

Upravni odbor Slovenskega centra Pen je na svoji seji 3. aprila 2012 razpravljal tudi o skrajno neprimernem odzivanju dela slovenskih javnih občil na legitimen in upravičen protest večinskega dela slovenske kulture proti odločitvi vladne koalicije, da ukine samostojno ministrstvo za kulturo in na prizadevanje pisateljev in drugih ustvarjalcev, da zaščitijo svoje legitimne interese in po svojih močeh prispevajo k poskusom zaščite slovenske kulture v celoti. Gre za javna občila, ki so, kot je splošno znano, v bistvu glasila vladajoče koalicije oziroma najmočnejše vladne stranke in vsaj v nekaj primerih sodijo v politično angažiran rumeni tisk.

UO SC Pen protestira proti gonji, ki so je v javnih občilih deležni nekateri vidnejši predstavniki društev in organizacij s področja kulture, ki so se izpostavili in javnosti posredovali stališča svojih organizacij. Sovpadanje objave stališč in delovanja teh predstavnikov kulture  z napadi nanje nas prepričuje, da se ta gonja ne dogaja neodvisno od politike in jo UO SC Pen razume kot del pritiska, da se s potvarjanjem podatkov, prikrivanjem dejanskih podatkov in dejstev in podtikanjem domnevno oporečnih ravnanj napadenih umetnikov njihova prizadevanja  in stališča v javnosti razvrednotijo.

UO SC PEN ugotavlja, da je ob poskusih diskreditacije naših kolegov prišlo do grobe zlorabe nekaterih dokumentov Arhiva RS. UO SC Pen je zgrožen ob dejstvu, da avtorji prispevkov v javnih občilih v težnji po učinkovitosti svojih poskusov politične in moralne diskreditacije pomembnih slovenskih umetnikov, ki so se v preteklih desetletjih izkazali v boju za človekove pravice, zlasti za svobodo izražanja ter aktivno sodelovali v procesu osamosvajanja Slovenije, uporabljajo metode, ki spominjajo na početje komunističnega režima v časih najtršega totalitarizma po l. 1945. Ker ne gre za prvi primer tovrstnega ravnanja, UO SC Pen zahteva, naj udeleženi v tem nečednem početju prenehajo s to  nedopustno prakso. Obenem poziva institucije RS, da ustrezno zaščitijo pravno državo in svoje državljane. Izvoljene predstavnike ljudstva UO SC Pen poziva, naj končno ustavijo »orbanizacijo« slovenske družbe in njeno drsenje v barbarstvo ter zagotovijo, da bo slovenska družba ostala odprta družba dialoga. 

UO SC Pen je ogorčen, da se avtorji napadov na naše kolege poslužujejo moralno zavržnega početja zvračanja domnevne krivde očetov na sinove, pri čemer ni naključje, da so tarče predniki naših kolegov, ki so bili borci proti nacizmu in fašizmu, ki  ju je Mednarodni PEN obsodil že na XI. kongresu leta 1933 v Dubrovniku.

UO SC Pen z obžalovanjem ugotavlja, da so med avtorji tovrstnih napadov na ljudi, ki so legitimno in za sleherno demokracijo nesporno izpovedali svoje prepričanje tudi poklicni novinarji, ki se pogosto sklicujejo na svojo zavezanost resnici in objektivnosti, v imenu katere je tudi SC Pen v preteklosti velikokrat branil slovenske novinarje pred napadi nanje. Upravni odbor SC PEN ocenjuje, da gre v primeru osebnih napadov na naše kolege za nesprejemljivo novinarsko dejanje, ki si zasluži obsodbo vse kulturne javnosti.

Upravni odbor SC Pen je prisiljen o tem dogajanju obvestiti Mednarodni Pen in drugo mednarodno kulturno javnost.

Za Slovenski Center PEN: 
Marjan Strojan, predsednik