FB ICORN
Literarni kotiček
Drugačnost bogati
Sovražni govor je vojna napoved
Drugačnost bogati
Sovražni govor je vojna napoved
SARAJEVO

v knjižnici že dva tisoč let knjige načrti
v plamenih liste odnaša iz spomina veter
črke in strani zleplja kri v otrplih prstih

 

Veno Taufer: VUKVAR

I had an apparition of Vukovar and I took a walk for a few
    streets -
around the block - with my hands frozen - up to the tobacco shop
and on returning I thought so that's the way they used

Napovednik
21.06.2017
A A  

Gostim besedo: Zineb el Rhazoui in Erika Johnson Debeljak

V Literarni hiši na Lentu sta se v literarnem nastopu Gostim besedo srečali maroška pisateljica in novinarka Zineb El Rhazoui in njena gostiteljica, pisateljica in publicistka Erica Johnson Debeljak.

Nastop si lahko ogledate tukaj.




Gironski manifest o jezikovnih pravicah

13. maja 2011 je bil v Gironi sprejet Manifest o jezikovnih pravicah, ki so ga uradno predstavili 5. junija 2012 v palači katalonske vlade. Govorniki na odprtju: Carme Arenas, predsednica Katalonskega PEN-a, Josep-Maria Terricabras, predsednik Odbora za prevajanje in jezikovne pravice, John Ralston Saul, predsednik Mednarodnega PEN-a, in Artur Mas, predsednik Katalonije. Na koncu je dr. Johannes Kabatek z univerze Tübingen predaval o jeziku in svobodi. Manifest je preveden že v 44 svetovnih jezikov in se še prevaja. Več o njem izveste tukaj.


Gironski manifest o jezikovnih pravicah

Mednarodni PEN združuje pisatelje z vsega sveta.
Odbor za prevajanje in jezikovne pravice Mednarodnega PEN-a je v Barceloni pred petindvajsetimi leti objavil Splošno deklaracijo o jezikovnih pravicah.

Danes, ta odbor, zbran v Gironi, naznanja deset glavnih načel te deklaracije oziroma manifesta.

1. Jezikovna raznolikost je svetovna dediščina, ki jo je treba ceniti in varovati.

2. Spoštovanje vseh jezikov in kultur je bistveno za vzpostavljanje in ohranjanje dialoga in miru na svetu.

3. Vsak človek se uči sporazumevati z drugimi v srcu družbe, ki mu nudi življenje, jezik, kulturo in identiteto.

4. Različni jeziki in različni načini govora niso le sredstva za sporazumevanje, temveč nudijo pogoje za razvoj posameznika in kulture.

5. Vsaka jezikovna skupnost ima pravico do svojega jezika kot uradnega jezika na njegovih tleh.

6. Šola mora nadgrajevati ugled jezika, ki ga uporablja jezikovna skupnost danega območja.

7. Zaželjeno je, da državljani poznajo različne jezike, saj to spodbuja empatijo in intelektualno odprtost ter izboljšuje poznavanje lastnega jezika.

8. Prevajanje besedil, še posebej velikih del različnih kultur, je pomembno za boljše razumevanje in spoštovanje pripadnikov drugih kultur.

9. Mediji igrajo izjemno vlogo pri bogatenju jezikovne raznolikosti ter odgovorno in dosledno povečujejo njen ugled.

10. Združeni narodi morajo priznati uporabo in zaščito jezika vsakega posameznika kot eno od najvažnejših človekovih pravic.

Girona, 13. maj, 2011



Koroški pisatelji na obisku

V četrtek, 14. junija 2012 so pri nas gostovali pesniki s Koroške, Marjeta Angerer-Guggenberger, Stanko Wakounig in Ivana Kampuš. Vst trije so člani Društva slovenskih pisateljev v Avstriji, ki je bilo ustanovljeno leta 1974 in ki redno prireja literarna branja ter izdaja literarno-kritično revijo Rastje. Avtorje je predstavila predsednica društva Anita Hudl.


Marjeta Angerer-Guggenberger je bila rojena v Ljubljani leta 1963. Je absolventka Modne šole Hetzendorf na Dunaju in deluje v Celovcu kot modna kreatorka že več kot 20 let. Ukvarja se tudi s slikanjem in pisanjem. Z likovnimi razstavami in branjem je gostovala v Ljubljani, Mariboru, Mostu na Soči, Celovcu Kropivniku, Berlinu in Dunaju. Njena literarna dela so bila objavljena v reviji Mentor in tedniku Nedelja. Izbrana so bila tudi za odrski recital v spomin Valentinu Vodniku.
 

Ivana Kampuš, roj. 1947, ki je bila v aktivnem času učiteljica slovenščine in angleščine na Slovenski gimnaziji, živi na Tešinji pri Šentjakobu v Rožu.
Sodelovala je pri Mladem rodu in slovenskih časopisih in revijah na Koroškem.
Samostojna dela: Pesniška zbirka »Tvoja sem piščal« in otroška slikanica »Naš otrok«
 

Stanko Wakounig, rojen leta 1946 v Železni Kapli, doraščal v Mlinčah, živi v Spodnjih Vinarah v Podjuni. Po maturi na Slovenski gimnaziji je študiral tri leta teologijo, po prekinitvi pa je zaključil pedagoško akademijo in poučeval na glavni šoli v Železni Kapli. Vseskozi je bil aktiven v Slovenskem prosvetnem društvu Danica.
Samostojno delo: pesniška zbirka »Kotiček tople domačije«.
 

Anita Hudl, rojena leta 1946 v Kamniku. Obiskovala je filozofsko fakulteto v Ljubljani, leta 1968 se je preselila na Koroško. Leta 1973 je ustanovila igralsko skupino »Oder 73« - SPD »Edinost« v Pliberku, ki jo vodi kot režiserka še danes. Za svoje delo je prejela Zlato Linhartovo značko, 2. nagrado za besedilo »Anzej« na Veseli jeseni v Mariboru in Drabosnjakovo priznanje SPZ. Danes živi v Nonči vasi pri Pliberku.
Samostojna dela: Prozna dela »Slike samostanskega vrta«, »Navadne zgodbe«, kabareti  »Šel je popotnik skozi koroški vek«, »1 x 1 je 1« in »Na Koroškem nič novega«, otroške glasbene igre »Zgodbe z ulice Na Jasi«, »Jan in Žan«, »Dvanajst čarovnic in ena« in »Zares čudna šola«.