FB ICORN
Literarni kotiček
SARAJEVO

v knjižnici že dva tisoč let knjige načrti
v plamenih liste odnaša iz spomina veter
črke in strani zleplja kri v otrplih prstih

 

Veno Taufer: VUKVAR

I had an apparition of Vukovar and I took a walk for a few
    streets -
around the block - with my hands frozen - up to the tobacco shop
and on returning I thought so that's the way they used

Napovednik
Ni vpisanih dogodkov!
A A  

Razpis za sodelovanje šolarjev na 47. mednarodnem srečanju na Bledu

Razpis za sodelovanje šolarjev na 47. mednarodnem srečanju na Bledu v okviru
2. Mednarodnega festivala literature za mir – Obrazi miru

Spoštovani učenci, učenke, učiteljice in učitelji na osnovnih šolah v Sloveniji in v zamejstvu,

Slovenski center PEN bo maja letos na Mednarodnem srečanju pisateljev, pesnikov in esejistov (PEN = Poets, essayists and novelists) prav v času sedemdesetletnice konca II. svetovne vojne posvetil posebno pozornost kulturi miru in pravici do miru kot eni najpomembnejših človekovih pravic. Gostje iz tujine in Slovenije bodo štiri dni razmišljali in razpravljali o pogubnosti vidnih in nevidnih vojn in lepoti ter krhkosti miru, o strahu in pogumu, o upanju in brezupu. Ponovno pa si želimo, da bi tudi vi, najmlajši pisci in premišljevalci razmislili o svojih pogledih na mir in o pravici do miru in svoja mnenja ali sanje zapisali v obliki kratkih esejev, zgodb ali pesmi. Zato razpisujemo natečaj z naslovom Lepa beseda lepo mesto najde, ki se ga lahko udeležite šolarji vseh osnovnih šol v Sloveniji in po svetu, ki pišete v slovenskem jeziku.

Prozni prispevki ali prispevki v verzih naj ne bi presegali 1500 znakov (s presledki). Priznanja, knjižno nagrado in nastop v času blejskega srečanja na literarnem večeru na Bledu (s prevodom v angleščino ali francoščino) bo prejel en avtor ali avtorica iz četrtega ali petega razreda, en avtor ali avtorica iz šestega ali sedmega in en avtor oz. avtorica iz osmega ali devetega razreda osnovne šole.

Komisija bo zbirala prispevke za natečaj do 22. marca 2015. Odločitev bo objavljena na spletnih straneh slovenskega PEN centra najkasneje 1. maja 2015. Tu bodo tudi objavljeni nagrajeni izbrani prispevki v slovenščini in prevodu.

Z veseljem in zanimanjem pričakujemo vaš odziv!

 

Komisija za izbor najboljših prispevkov za natečaj

Marko Kravos, Ifigenija Simonović in Jerneja Jezernik

 

V imenu Slovenskega centra PEN naj vam zaželimo veselja in ustvarjalnega zagona v novem letu!

 
 

Marjan Strojan
predsednik



Opravičilo in popravek

Spoštovani uporabniki spletne strani slovenskega PEN centra, ob mednarodnem srečanju na Bledu maja 2014 smo objavili knjižico, posvečeno obletnici 1.svetovne vojne. V njej smo objavili nekaj pisem oficirja Ivana Zupana in nekaj odlomkov pričevanja Lorenza Prestorja, ter nekaj del slovenskih pisateljev in pesnikov iz obdobja prve svetovne vojne ali neposredno po njej: Ivana Cankarja, Iga Grudna, Pavla Golia, Antona Podbevška in Alojza Gradnika. Brošura je izšla v 200 izvodih in je bila uporabljena kot gradivo ob literarnem večeru, ki smo ga priredili v pozdrav gostom blejskega srečanja. Vsi prispevki so bili prevedeni v angleščino. Brošura ni bila naprodaj. Obvezni izvodi so bili poslani v NUK.

Opravičujemo se dedičem omenjenih avtorjev, ki jih nismo pravočasno zaprosili za avtorske pravice. To obveznost zdaj urejamo. Najbolj pereče pa je opravičilo dedičem Otona Župančiča. Spregledali smo, da njegova pesem Otroci molijo ni pesem Alojza Gradnika. Tako je bila objavljena brez dovoljenja in brez imena pravega avtorja. V naslednji publikaciji, ki jo bomo pripravili za srečanje v letu 2015, bomo objavili opravičilo in popravek.


V celoti je brošuro pripravila Ifigenija Simonović, članica upravnega odbora. Sprejela je odgovornost za urednikovanje in storjene napake. Vsem prizadetim se iskreno opravičuje.

Hvala za razumevanje.
Upravni odbor

1.10.2014



Govor predsednika Marjana Strojana na sprejemu na Brdu ob začetku 46. Mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu


Spoštovani gospod minister, cenjeni gostje, dragi kolegi,

 

Prav kmalu, že čez nekaj let, ki resnično kar prehitro tečejo, bo srečanje pisateljev, ki se ga udeležujete, praznovalo pol stoletja svojega obstoja. Načrtovano in ustanovljeno je bilo z namenom, da v tem mirnem in prelepem kotičku naše domovine ponudi pisateljem priložnost za razgovor in zbližanje mimo in onstran političnih delitev, ideoloških plašnic in neprestanih groženj z uničenjem, ki so, resnične in navidezne, prihajale iz kolesij takratnih propagandnih mašinerij.

 

Svet, v katerem smo tedaj živeli kljub velikim besedam z obeh strani, ni obetal veliko. Ogrožene in kršene človeške pravice, teptano pravno varstvo državljanov, rasna nestrpnost, omejena svoboda veroizpovedi, cenzura in samocenzura tiska in medijev ter dnevno pokanje in rožljanje z orožjem na nevralgičnih točkah sveta so v veliki meri določali oblike sobivanja v Evropi in v svetu.

 

Skoraj petdeset let kasneje je na mestu vprašanje ali se zares želimo vrniti v tiste čase, k omenjenim oblikam sobivanja, k ciničnemu dogovarjanju med mogočnimi silami, v katerem so usode in mnenja majhnih in med seboj razdeljenih držav in narodov veljale toliko kot drobiž na ruleti – v svet pred Združeno Evropo? Ali naj se, navsezadnje, naša blejska srečanja, ponovno vrnejo k ustanovnemu cilju, k ponujanju oaze miru za pogovore med blokovsko razdeljenimi pisatelji?
Mislim, da si tega nihče ne želi in da povratek na točko nič tudi ni več mogoč. Navadili smo se svobode, izmenjave izkušenj kreativnih praks, ki jim v globalnem svetu ni več mogoče natikati ideoloških plašnic. Politična, verska in rasna nestrpnost so enako kot zapovedovanje oblik in vsebin našega pisanja, kljub dejstvu, da se ponekod, podprte z vsakršno prisilo in kršenjem človekovih in državljanskih svoboščin še vedno prakticirajo, za nas postale enostavno nesprejemljive.
Naše srečanje, spoštovani kolegi, je priložnost, da to še enkrat – in tokrat še bolj odločno – povemo in objavimo. Zdaj ni čas za ponovno uvajanje blokovske delitve v Evropi in drugod po svetu. Svet, v katerem je bil tak red mogoč je zgodovinsko izginil in v naših glavah živi samo še kot spomin. Železna zavesa se je dvignila, Berlinski zid je padel. Njegovo oživljanje v kakršnikoli obliki ponovne delitve sveta, za nas enostavno ne pride v poštev. To je treba jasno povedati.

 

Spoštovani gospod minister, tudi s pravkar omenjenimi mislimi smo se v PEN-u lotili načrtovanja letošnjega blejskega srečanja kot pisateljskega premisleka o veliki vojni, njenih človeških in kulturnih posledicah. Prva svetovna vojna je bila klasična imperialna vojna, njeno bojevanje pa izpopolnjeno s tehnološkimi inovacijami prejšnjega stoletja, ki je uveljavilo znanost kot vrhovni pogoj in kriterij vsakršnega človeškega napredka. Toda ta tragedija, prva, ki se je dogajala na področju od Murmanska do Nove Zelandije, je bila mogoča, ker je propagandna mašinerija vojskujočih se strani uspela razpihati agresivni nacionalizem, rasno in kulturno nestrpnost med narodi in jih pod prisilo omenjenih miselnih okopov poslati v strelske jarke. Potrebni so bili okopi v glavah ljudi, da so se uresničili okopi na bojiščih. Toda ta igra je v današnjem, kulturno drugače postuliranem in kultiviranem svetu, zaigrana in spregledana.

 

Spoštovani gospod minister, dovolite mi, da se vam ob koncu v imenu vseh, posebej pa še slovenskih pisateljev zahvalim za vse, kar ste v vaši odgovorni službi storili v dobro kulture pisanja, še zlasti za vaš prispevek k reševanju slovenske knjige v sosednji tržaški pokrajini. In, seveda, hvala za vaše nocojšnje gostoljubje.