FB ICORN
Literarni kotiček
SARAJEVO

v knjižnici že dva tisoč let knjige načrti
v plamenih liste odnaša iz spomina veter
črke in strani zleplja kri v otrplih prstih

 

Veno Taufer: VUKVAR

I had an apparition of Vukovar and I took a walk for a few
    streets -
around the block - with my hands frozen - up to the tobacco shop
and on returning I thought so that's the way they used

Napovednik
22.05.2017
A A  

Pierre Lemaitre: Na svidenje tam zgoraj

Osrednji gost letošnjega Blejskega srečanja je lanskoletni Goncourtov nagrajenec Pierre Lemaitre. V četrtek, 8. maja ob 19. uri ste tako vabljeni v dvorano Panorama (hotel Toplice) na pogovor z avtorjem na temo romana Na svidenje zam zgoraj, ki mu je prinesel prestižno francosko literarno nagrado. Z avtorjem se bo pogovrajal dr. Edvard Kovač, večer pa bo sproti tolmačen v slovenski jezik. 

Udeleženci prejmejo brezplačno »ogledni separat« z daljšim odlomkom  romana, s katerim 3 mesece uveljavljajo popust ob nakupu romana v knjigarnah založnika. Izide do francoskega državnega praznika 14. 7.

 

O avtorju

source: lelivre.mondoblog.frPrejemnik prestižne francoske literarne nagrade Goncourt  za leto 2013 in hkrati tudi nagrade Francoske televizije, Pierre Lemaitre, se je rodil 1951 v Parizu. Že od mladosti se je navduševal nad francosko in ameriško književnostjo, zato ju je tudi študiral in kasneje tudi predaval. Ta svoj dolg obema književnostma rad priznava. Tako že ob svojih prvih romanov pove, da je zanj pisateljevanje vaja ob občudovanju že napisane literature, zato se zahvaljuje avtorjem, ob katerih se je učil in rasel ter jih tudi oblikoval za junake svojih romanov. V svojem vrhunskem romanu Nasvidenje tam zgoraj se prav tako pokloni pisateljem, kot so Emile Ajar, Stephen Cran, Victor Hugo in La Rochefaoucauld.

 

Danes je Lemaitre mednarodno znani pisatelj, saj ga prevajajo v trideset jezikov,  nase pa je opozoril že s svojim prvim romanom Skrbno opravilo (Travail soigné) l. 2006. Zanj je prejel nagrado, ki se podeljuje za literarni prvenec. Njegove knjige je kritika uvrščala med grozljivke, vendar jih je dosledno cenila. Smisel za dramaturške prizore je Lemaitre uveljavil tudi kot pisec filmskih scenarijev. Najbolj znana je predloga za film Alex, ki ga je napisal po svojem istoimenskem delu.

 

Letos pa preseneča Lemaitrov pisateljski obrat. Odločil se je za psihološko poglobljeni zgodovinski socialnokritični roman, ki pa je tudi ikonoklastičen. Lemaitre je že v svojih policijskih romanih iznenadil z zapleti in s paradoksi v svojih zgodbah. Tokrat pa preseneča bralce z življenjsko avanturo, ki razbija ustaljene podobe »Velike vojne«, kot Francozi imenujejo morijo prvega svetovnega spopada. Ocenjevalci pravijo, da gre bolj kakor za zgodovinski roman, tokrat pri Lemaitru za pustolovsko pripoved, v kateri glavni junak razbija uveljavljene socialne norme svojega okolja. Bernard Pivot, ki je bil član Goncourtove žirije, se nad Lemaitrom navdušuje, ker piše slikovito, kot da bi se pred bralcem odvijal film: »Piše hkrati počasi in hitro, ker si vzame čas, da opiše kretnjo ali dogodek s silovitimi besedami.« (E. K.)

 

 

 

 


Nekaj besed o knjigi

 » Za trgovino je vojna velika priložnost, tudi še potem, ko mine.«

 

Vir: Mohorjeva družba Celje

Na ruševinah velike morije XX. stoletja se dva rešenca iz strelskih jarkov, ki se na poti s fronte poškodujeta, želita mašcevati. Zato zagrešita sleparijo, ki je hkrati presenetljiva, a tudi nemoralna. Ko se iz poti slave podata na stezo prevratnikov, odkrijeta, da se njuna

zmagovita domovina, Francija, ne šali s svojimi mrtvimi …

Roman Nasvidenje tam zgoraj je freska redke krutosti, ki je izjemen po svoji zgradbi in vsem, kar nam priklice v spomin. Gre za veliki roman iz povojnega casa prve svetovne vojne, ki govori o utvarah premirja, o državi, ki slavi svoje izginule, a se otresa nadležnih

preživelih, državi ki je zmožna odvratnost prikazati kot krepost. 

V temacnem in žalobnem obcutju prihajajocega dne, ki ga napolnjujejo omahljivci in strahopetci, ceprav jih imajo za junake, nam Lemaitre z velikim talentom in presenetljivo vešcino zarisuje obrise velike tragedije te izgubljene generacije.

 


Izjava upravnega odbora slovenskega centra pen

Proti zakonskim sankcijam zaradi izražanja kritike

 

Dr. Boris A. Novak, častni podpredsednik Mednarodnega združenja pisateljev PEN, je Slovenskemu Centru PEN poslal protestni pismi, ki se nanašata na pričanje pisatelja Toneta Partljiča pred Preiskovalno komisijo DZ za ekstremizem v Sloveniji in na kazensko preganjanje vstajnikov in kritikov protikorupcijske komisije. Njuna vsebina je javnosti znana, povzeli so ju v aganciji STA, v časopisih Delo in Dnevnik, v Mladini itd.

Prvo pismo protestira zoper 'absurdno zaslišanje pisatelja' pred komisijo DZ, ki naj bi obravnavala pojave nasilniškega ekstremizma, drugo pa vsebuje protest proti kazenskemu pregonu mariborskih vstajnikov, ki niso bili udeleženi v nasilnih dejanjih in zoper kazenski pregon kritikov Protikorupcijske komisije, ki ga je zaradi domnevne razžalitve na pobudo tožilstva sprožilo ljubljansko Okrožno sodišče zoper dr. Franceta Cukjatija, dr. Vaska Simonitija, dr. Ivana Štuheca in  mag. Bernarda Brščiča.

UO SCPEN podpira mnenje podpredsednika PEN, da je za prihodnost demokracije nevarno omejevati javne polemike in kritike državnih ustanov z grožnjami zakonskih sankcij in se strinja z mnenjem, da je izpostavljenost državnih institucij različnim ocenam ter občasno tudi

strastnim političnim konfliktom pojav, ki je značilen za odprto, demokratično družbo. UO SC PEN podpira poziv slovenskemu pravosodju, da ustavi oba pregona in poziv slovenskemu parlamentu, da zakonodajo spremeni v smer zaščite legitimne kritike.

Upravni odbor SC PEN meni, da gre za pomembna dokumenta PEN-a, zato ju je 28. 3. 2014 sklenil  z avtorjevim dovoljenjem poslati predsedniku Državnega zbora Janku Vebru in pravosodnemu ministru dr. Senku Pličaniču ter o tem obvestiti javnost..




Protest zoper kazensko preganjanje mariborskih »vstajnikov« in kritikov protikorupcijske komisije

V imenu svobode izražanja, ki je in mora ostati temelj demokratične družbe, protestiram zoper kazensko preganjanje skupine udeležencev mariborske »vstaje« pred dobrim letom dni. Vse kaže, da večina inkriminiranih posameznikov ni bila udeležena pri nasilnih dejanjih. Zastavlja se vprašanje, zakaj organi pregona ne izsledijo in kaznujejo resničnih, vojaško organiziranih izgrednikov na prvem množičnem protestu v Ljubljani, izkazujejo pa tako ihto pri zastraševanju miroljubnih protestnikov, ki so zgolj uveljavljali z ustavo zagotovljeno pravico do izražanja kritičnega mnenja. V ta kontekst sodi tudi sramotno in absurdno zaslišanje pisatelja Toneta Partljiča pred parlamentarno komisijo za oceno delovanja ekstremističnih skupin.

Enako protestiram zoper kazenski pregon, ki ga je na pobudo tožilstva sprožilo ljubljansko okrožno sodišče zoper dr. Vaska Simonitija, zgodovinarja in nekdanjega ministra za kulturo, dr. Franceta Cukjatija, nekdanjega predsednika slovenskega parlamenta, dr. Ivana Štuheca, moralnega teologa, in mag. Bernarda Brščiča, ekonomista, zaradi domnevne razžalitve Protikorupcijske komisije.

Čeprav se podpisani ne strinjam ne z vsebino ne s tonom njihove kritike, sem prepričan, da je ta kazenski pregon neprimeren in nesprejemljiv. Za prihodnost demokracije je nevarno omejevati javne polemike in kritike državnih ustanov z grožnjami zakonskih sankcij. Protikorupcijska komisija si avtoritete ne more graditi s kaznovanjem kritikov, ampak zgolj z delom in dosežki. Da je dejavnost te komisije zaradi občutljivosti izpostavljena radikalno različnim ocenam ter občasno tudi strastnim političnim konfliktom, je fenomen, značilen za odprto, demokratično družbo. Tovrstno konfliktnost bi morali znati zdržati in z njo živeti. 

Zato pozivam slovensko pravosodje, da ustavi oba pregona, slovenski parlament pa, da zakonodajo spremeni v smer zaščite legitimne kritike. 

Obenem pozivam intelektualce vseh nazorskih opredelitev in profilov, naj se angažirajo za obrambo odprtega javnega prostora diskusij in polemik ter da branijo svobodo izražanja ne le svojih somišljenikov, temveč tudi svojih idejnih nasprotnikov. Tako in le tako bomo zmogli pokukati izza lastnih političnih okopov in se napotiti k obzorju naše skupne prihodnosti. 

Naj mi bo dovoljeno kot sklepno sporočilo citirati lastna verza iz pesmi »Od/ločitve«:

»Med dvema besedama

izberi tišjo.«

 

dr. Boris A. Novak, pesnik, 

podpredsednik Mednarodnega PEN-a

 

Ljubljana, 25. 3. 2014