fr
en
slo

ICORN

Mednarodna mreža mest - zatočišč je mreža svetovnih mest, ki se zavzemajo za vrednoto svobodnega izražanja. Pisatelji so bili in so tarče politično motiviranih groženj in preganjanj. Mreža ICORN verjame, da se mora mednarodna skupnost proti temu primerno organizirati in najti ustrezne odgovore.

Vsako ICORN mesto se osredotoči na enega pisatelja. pri čemer vsak od pisateljev predstavlja oz. zastopa nešteto drugih, ki se skrivajo, so v zaporih ali so bili utišani za vedno. S tem da se gostujočemu pisatelju omogoči dvoletno bivanje, ekonomska in fizična varnost, mesto zatočišče poemmbno prispeva k promociji in boju za svobodo izražanja. 

 

Prihod prve pisateljice v Ljubljano

Z velikim veseljem smo 20. novembra 2011 na ljubljanskem letališču Jože Pučnik pričakali maroško pisateljico in novinarko Zineb El Rhazoui.

ZinebZineb je novinarka, pisateljica in borka za človekove pravice. Je soustanoviteljica gibanja MALI – alternativno gibanje za individualne svoboščine, ki se je proslavilo z organizacijo piknika v času ramadana leta 2009. Piknik je bil protest proti členu zakona, ki prepoveduje hranjenje na javnih mestih. Zineb je tudi članica gibanja Svoboda in demokracija, ki je bolj znano pod imenom gibanje 20. februarja, ki si prizadeva za uveljavitev resnične demokracije v Maroku. Po izobrazbi je sociologinja religij in v tedniku Journal hebdomadaire objavila več raziskav o verskih manjšinah in murabitskih obredih.

 

Journal hebdomadaire je bil prvi neodvisni časnik v Maroku, ki pa so ga januarja 2010 oblasti prepovedale. Ker ji je bila vzeta možnost javnega nastopanja in je začela zaradi svojega delovanja (predvsem zaradi protestov proti spolnemu nadlegovanju žensk na javnih mestih) prejemati smrtne grožnje, se je prijavila in bila sprejeta v mrežo mest zatočišč ICORN. Od novembra 2011 živi in deluje v Ljubljani, ki je postala članica mreže ICORN junija 2011. Zineb El Rhazoui je nedavno objavila dva prispevkav skupinskih objavah in sicer v les 1000 Unes de Charlie Hebdo (Ed. Les échappés) in Nouvelles du Maroc (Maroške kratke zgodbe), kjer je objavila politično zgodbo z naslovom "Ahmed le businessman" (Collection Miniatures, Ed. Magellan).

Ljubljana gosti že drugega pisatelja

Ali Amar je maroški pisatelj in novinar. Leta 1997 je soustanovil in nato vodil prvi neodvisni tednik v maroku 'Le Journal hebdomadaire'. Tednik je po številnih napadih s strani maroškega režima prenehal izhajati januarja 2010.  Ob koncu leta 2011 je v Ljubljano srečno prispel dolgo pričakovani drugi pisatelj iz Maroka!

Ali AmarAli Amar je diplomiral iz ekonomije. V Londonu je na Mestni univerzi v Londonu (the City University London) opravil magisterij iz mednarodnega novinarstva. Zaradi svojega "angažiranega peresa" in temeljitih raziskav maroškega monarhičnega sistema je bil Ali Amar pogostokrat preganjan in tudi po krivici obsojen.


Leta 2009 je pri francoskem založniku Calmann-Lévy izšla njegova knjiga "Mohammed VI, le grand malentendu" (Mohamed VI, veliki nesporazum), ki je bila v Maroku prepovedana. Knjiga razkriva resnično stanje prvih desetih let Mohamedovega kraljevanja. Njegova druga knjiga "Paris-Marrakech : argent, pouvoir et réseaux" bo izšla pri isti založbi 25. januarja letos (2012) in raziskuje skoraj incestne vezi med maroškimi in francoskimi elitami v času arabskih revolucij.

 

photo : Reyes Sedano

 

Mreža mest zatočišč preganjanih pisateljev ICORN: pisatelji, glasniki sprememb?

Vljudno vas vabimo, da se 28. februarja 2012 ob 17. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8) udeležiteprvega v nizu dogodkov letošnjega festivalskega fokusa festivala Fabula, ki je namenjen angažirani literaturi, z naslovom MREŽA MEST ZATOČIŠČ PREGANJANIH PISATELJEV ICORN: PISATELJI, GLASNIKI SPREMEMB?

 

V letu, ko je bila prestolnica knjige, se je Ljubljana pridružila pomembni družbeno-umetniški iniciativi – postala je del mreže ICORN, ki nudi zatočišče vsem tistim pisateljem, ki so bili prisiljeni zapustiti svojo prvotno domovino, ker jim je bila v njej onemogočena svoboda govora. V okviru festivala Fabula bomo v sodelovanju s slovenskim centrom PEN, Mestno občino Ljubljana in mrežo ICORN pripravili dogodek, na katerem bomo predstavili štiri pisatelje, člane Mreže ICORN: gostujoča pisatelja Zineb el Rhazoui (Maroko) in Ali Amar (Maroko), ki sta pred kratkim prispela v Ljubljano, ter  Manal al-Sheikh  (Irak) in Mansurja Rajiha (Jemen), gostujoča pisatelja iz mesta Stavanger z Norveške.

Pisatelje bo predstavila moderatorka Carmen L. Oven, nato pa se bodo vsi štirje udeleženci dogodka pogovarjali o trenutnih razmerah na Bližnjem vzhodu in o vlogi umetnikov v "viharnih časih", diskusijo pa bo vodila Zineb el Rhazoui.

Zbrano občinstvo bosta nagovorila tudi vodja oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana dr. Uroš Grilc in gospod Helge Lunde, izvršni direktor mreže ICORN, ki bosta podrobneje predstavila delovanje mreže ICORN pri nas in drugod po svetu.

Vljudno vabljeni!

Zineb El Rhazoui na festivalu Vilenica

Ne letošnji Vilenici bo Zineb El Rhazoui nastopila v okviru strokovnega programa z naslovom: Avtorji nomadi.

V programu je zapisano takole:

 Strokovni program: Avtorji nomadi

Iva Kosmos, novinarka časnika Dnevnik in literarna publicistka, se bo o naši osrednji temi pogovarjala s štirimi gosti, ki iz različnih vzrokov pišejo v tujini in/ali v jeziku, ki ni njihov materni. To so: Maja Haderlap, koroška Slovenka, ki je pred kratkim zaslovela v nemško govorečem prostoru z romanom Angel pozabe, napisanim v nemščini; Zineb El Rhazoui, ki je morala zaradi preganjanja zapustiti Maroko in poiskati zatočišče v Ljubljani; Dimitré Dinev, bolgarski pisatelj, ki živi in ustvarja na Dunaju in velja danes za enega najbolj uspešnih sodobnih avstrijskih prozaistov; ter letošnji nagrajenec festivala David Albahari, ki je v devetdesetih odšel iz Srbije v Kanado, kjer živi in ustvarja še danes. So torej nacionalne meje res temeljno določilo pisateljskega sveta oz. kaj pomeni ustvarjanje v tujini, v tujem jeziku? S katerimi problemi in uspehi se na tej nomadski poti srečuje današnji ustvarjalec? Vse to so vprašanja, ki jih bo odprla okrogla miza Srednjeevropske pobude na Vilenici 2012.

Vabljeni v četrtek, 6. septembra ob 10h v dvorano Allegra Hotela Maestoso v Lipici!

Vabljeni tudi na literarno branje v petek, 7. septembra ob 16h. Nastopili bodo:
Bekim Sejranović (BiH/Norveška), Miroslav Mićanović (Hrvaška), Erica Johnson Debeljek (ZDA/Slovenija), Zineb El Rhazoui (Maroko), Colm Keegan (Irska)
Povezuje: Breda Biščak
Ljubljana, Knjigarna Konzorcij

Noben odlomek v koranu ne prepoveduje karikaturiranja Mohameda

Zineb El Rhazoui je v izčrpnem pogovoru za spletno revijo Slate Afrique pojasnila, zakaj se strinja z objavo karikatur preroka Mohameda, ki jih je objavil francoski humoristični in družbeno čritični časnik Charlie Hebdo. Prepričana je, da je s pravnega stališča to popolnoma legalno ter da je naloga novinarja, da opozarja na aktualne dogodke kot je uboj ambasadorja ali požig poslopij v Bangladešu in Teheranu. Na vprašanje o posledicah karikatur in spodbujanju nasilja odgovarja, da Charlie Hebdo nikakor ne more nositi odgovornosti za dejanja, ki jih ekstremisti storijo v Tuniziji, Libiji, Afganistanu ali drugod in ki samo čakajo na izgovor, da lahko ubijejo kakšnega zahodnjaka.

V pogovoru spregovori tudi o problemu kritike islama. Po njenem mnenju je izraz islamofobija nesmisel ter označevanje tistih, ki razvijajo racionalno kritiko do islama, za rasiste tudi svoje vrste rasizem. Ne more sprejeti, da bi kdor koli nastopal z argumenti ad hominem. Po njenem mnenju se moramo na ideje odzvati z idejami ne pa se sklicevati na izvor.

Celoten pogovor v francoščini si lahko preberete na naslednjih povezavah:

part 1 | part 2

Pisati svobodo ali pišoča svoboda

Naslov letošnjega srečanja je bil »Writing Freedom« in je znova potekalo skupaj z Odborom za pisatelje v zaporu Mednarodnega PEN-a, kar se je tudi tokrat izkazalo za dobro izkušnjo. Srečanje je odprl predsednik Izvršnega odbora Icorna in njegov soustanovitelj Peter Ripken, sledil je kratek pregled stanja Icornove administracije ter pričevanja gostujočih avtorjev, ki so nas spomnila na osrednji namen srečanja, okrepiti sposobnost mreže, da ščiti, spodbuja in sodeluje pri zavzemanju za človekove pravice in svobodo govora. Eno temeljnih vprašanj je bilo, kako pisateljem nuditi zaščito, ko grožnje postanejo globalne ter kako čim bolje pripraviti oz. podpirati pisatelje na korake po koncu dvoletnega bivanja v Icornu. Dve leti lagodja po eni strani avtorju pomagajo, a ga hkrati tudi zazibljejo v navidezno brezskrbnost in nevarnost je, da izgubi občutek za življenjsko stvarnost in skrb za preživetje.
Vabljeni govorniki so izmenjali izkušnje o sodelovanju na državni in mednarodni ravni ter o idejah za širjenje mreže v času krize in recesije.
Na jagelonski univerzi je profesor zgodovine Timothy Garton Ash z Oxforda zbrane nagovoril s predavanjem »Svoboda govora v natlačenem svetu« in med drugim  spregovoril o sovražnem govoru v digitalnih medijih ter izpostavil dejstvo, da je najmočnejša oblika sovražnega govora, ko se ljudi označuje za insekte, žuželke in podobno.
Sledil je sprejem pri županu Krakova v mestni hiši.
Sredo dopoldne je odprl vodja Googlovega oddelka za PR in politiko svobodnega izražanja William Echikson s primeri, ko se od Googla zahteva, da določene vsebine odstranijo s portala. Pri tem je opomnil, da vse več držav omejuje svobodo govora v digitalnih medijih ter njihove rabe. Sledile so štiri ločene seje na teme »zaščita«, »promocija«, »Utrditev in širitev« ter »Mreženje Icorn pisateljev«. Sama sem sodelovala pri promociji, kjer sem izpostavila predlog mest Ljubljane, da bi določili Icorn dan ali teden, ki bi lahko bil dober ustvarjalen in prepoznaven skupni projekt. Mnogi koordinatorji so idejo navdušeno podprli.
Popoldan smo nadaljevali v renesančni Vili Decius, kjer sicer vodijo tudi rezidenčne programe za pisatelje in kjer imajo stanovanje za Icorn pisatelja. Delavnice, panelne diskusije in projekcija filma so se odvijale v sodelovanju z WiPC (Odborom za pisatelje v zaporu). Na panelni diskusiji z naslovom "Svoboda izražanja v državah arabske pomladi« je sodeloval tudi naš gostujoči pisatelj Ali Amar. Na delavnici z naslovom »In župan je rekel DA« smo izmenjali izkušnje in spregovorili o tem, kako prepričati mesta, da se aktivno pridružijo v zavzemanju za svobodo govora in zaščito človekovih pravic.
Večer se je sklenil z literarno-glasbenim nastopom v klubu Alchemia, na katerem so nastopili Icorn pisatelji Chenjerai Hove (Zimbabve), Basem al-Nabriss (Palestina), Easterin Kire (Nagaland), Sjón (Islandija), Manal al-Sheikh (Irak), Noufel Bouzeboudja (Alžirija), Naimeh Sanaye (Iran), Mazen Maarouf (Palestina), Mansur Rajih (Jemen). Spremljal jih je poljski jazz ansambel High Definition. Mnogi avtorji so izrazili obžalovanje, da niso bili aktivneje vključeni v poljski literarni festival ali dogajanje, kar bi jim omogočilo mreženje z lokalno literarno sceno.
Četrtkov dopoldan je odprl pogovor WiPC koordintorke Ann Harrison z Icorn pisatelji: Alijem Amarjem (Maroko), Mazenom Maaroufom (Palestina/Gaza), Nasrin Madaanizad (Iran) in Noufelom Bouzeboudjo (Alžirija). Sledili so odmevi z mreženja pisateljev in okrogla miza o strategijah za razvoj mreže. Za sklep sem zbrane povabila na generalno skupščino Icorna, ki bo maja 2014 potekala v Ljubljani.
Popoldan je zaznamovala okrogla miza v organizaciji Poljskega PEN-a na temo »Ali je Evropa prostor svobodnega izražanja?«, na kateri so sodelovali predstavniki iz Ukrajine, Litve, Rusije in Poljske. Sledilo je predavanje profesorja Wladyslawa Bartoszevskega, predsednika Mednarodnega sveta za Auschwitz.
Zvečer smo bili gostje literarnega festivala Csezlaw Milosz, na katerem je v petek gostoval tudi naš član Tomaž Šalamun. Petkovo dopoldne je zaznamoval 6 urni ogled Auschwitza-Oświęcima.
Jasmina Rihar
koordinatorka

Biti pesnik v eksilu

Vljudno vas vabimo na pogovor

 

Biti pesnik v eksilu,



ki bo v petek, 23. avgusta, ob 11h v okviru festivala Dnevi poezije in vina v ptujskem domu KULTure / muziKafeju. Pogovor pripravlja v sodelovanju z ICORN-om, mednarodno mrežo mest, ki nudijo zatočišča preganjanim pisateljem inMestno občino Ljubljana, edinim slovenskim mestom, ki je član mreže ICORN.

Sodelujoča pesnika bosta Naimeh Doustdar Sanaye (Iran, rezidentka ICORN Švedska) in Ali Amar (Maroko, rezident ICORN Slovenija). Pogovor, ki bo potekal v angleščini in bo tolmačen v slovenščino, bo povezoval Per Bergström. Pred pogovorom bomo predvajali kratek predstavitveni film o Icornu.

Vec o programu na: www.stihoteka.com

Vabilo:pdf

Mednarodni pesniški festival Dnevi poezije in vina bo letos poleti že četrto leto zapored oživil skrite ulice in trge srednjeveškega Ptuja (21. – 24. 8. 2013). Na festivalu bomo gostili več kot dvajset pesnikov z vsega sveta, ki se bodo ljubiteljem poezije predstavili na velikih večernih branjih na Vrazovem trgu ter na zasebnih branjih v skritih, a očarljivih kotičkih mesta. Letos bomo posebno pozornost namenili Srečku Kosovelu, enemu najvidnejših predstavnikov slovenske moderne, ob tej priložnosti pa bodo izšla tudi njegova zbrana dela. Obiske gostujočih pesnikov bodo pospremili tudi izidi dvojezičnih knjižic njihove poezije. Žarišče letošnjega festivala je francoska poezija, zato bo pred začetkom festivalskega dogajala potekala intenzivna prevajalska delavnica s francoskimi in slovenskimi pesniki. Poleg tega se nam na festivalu obetajo še številni pogovori in okrogle mize za vedoželjne, pravljični in filmski program za najmlajše, gledališke impro predstave za najdrznejše in seveda – predstavitve in degustacije izbranih vin za vse ljubitelje dobre kapljice. Vsak večer bomo po velikih večernih branjih prisluhnili tudi priznanim glasbenikom, ki bodo poskrbeli, da se bo prijetno in sproščeno festivalsko druženje nadaljevalo pozno v noč.

 

18. – 20. 8. 2013 Večeri pred Dnevi (Ljubljana, Volče, Vrba na Gorenjskem, Novo mesto, Ormož, krajinski park Jeruzalem, Laafeld/Potrna)


Literarni večer z Girmo Fantaye

V torek, 16. decembra 2014, ob 17. uri v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi 7 v Ljubljani bo naš gost Girma Fantaye, letošnji ICORN pisatelj.

Girma T. Fantaye, etiopski pesnik, pisatelj in novinar, že od leta 2004 piše članke za številne spletne publikacije, nekateri pa so bili objavljeni tudi v več časopisih in revijah, med drugim v New York Timesu. Leta 2007 je z nekaj sodelavci ustanovil časopis Addis Neger, a so bili ves čas obstoja tega časopisa njegov urednik ter sodelujoči novinarji izpostavljeni opozorilom in grožnjam etiopskih državnih obveščevalnih služb, zato Girma T. Fantaye od leta 2010 živi v azilu. Je tudi avtor pesniške zbirke, avgusta letos pa je izšel njegov prvenec. Pogovor bo vodil Marjan Strojan.

UTRINKI iz letošnjega srečanja mreže mest zatočišč in odpora za zaprte pisatelje pri PEN v Amsterdamu

Letošnje srečanje ICORN/Wipc se je odvijalo pod naslovom Kreativni upor. 250 pisateljev, koordinatorjev, borcev za človekove pravice, predstavnikov nevladnih organizacij in politikov se je zbralo v Amsterdamu, da bi se spoznali, izmenjali mnenja in izkušnje ter razpravljali o mnogih odrazih svobode, o problemih, ki pestijo umetnike po svetu ter stopnjo svobode izražanja…

V pretresljivem filmu iranskega novinarja Ahmeda Faharanija z naslovom »Mi smo novinar« eden od novinarjev komentira: »Novinarji ne bi smeli biti vojaki vlade.« Po demonstracijah leta 2009 je več kot 150 novinarjev zbežalo iz države, potem ko so bili podvrženi aretacijam, mučenju in  nadlegovanju.

27.5. smo na srečanju gostili našo bivšo ICORN pisateljico Zineb el Razhoui. Med svojim bivanjem v Ljubljani je napisala knjigo »Življenje Mohammeda«. Ilustracije za knjigo je prispeval Charb- glavni urednik revije Charlie Hebdo, ki je bil umorjen v pokolu 7. Januarja.

Potem, ko se je poklonila spominu na svoj mrtve kolege je Zineb razložila, da se je po pokolu mora za tiste ki so preživeli šele začela. Veliko novinarjev živi pod strogo zaščito. Dotaknila se je tudi očitanj da je CH rasistična. Dejala je, da je v Franciji sovražni govor kriminalno dejjanje in da CH nikoli ni bil obsojen. Dodala je da krilatica »Je suis Charlie« ne pomeni da se vsi strinjajo ali ravnajo po tem kar revija piše ozr počne – gre za to, da izraziš nestrinjanje s tem, da se ljudi ubija zaradi njihovega mnenja. Zineb je govorila tudi o nujnosti odpuščanja za brata Kouachi, saj je brez tega nemogoče živeti dalje in ohraniti nek občutek normalnosti. »Moramo se zavedati, da se borimo proti pošasti brez obraza, ki ubija preprosto zato, ker piješ pivo, ker si gay ali pa kristjan« je dejala.

Na vprašanje ali je tako stališče vredno svoje cene je dejala: »Da, pripravljena sem plačati ceno in vabim tudi vse vas, da storite enako. Več kot nas je, manjša bo cena.«

 

Sameer Sayegh

Sameer Sayegh, iraški pesnik in prevajalec iz trpinčenega iraškega Mosula, je februarja 2016 našel zatočišče v Ljubljani, v okviru mreže ICORN. Zaradi strahot, ki jih je doživel, je prvo leto potreboval, da je prišel k sebi in ponovno lahko začel ustvarjati. V tem času je navezal stike z ljudmi v mestu, s sošolci in učitelji na tečajih slovenskega jezika, pa tudi s sotrpini iz azilnih domov. Letošnjo pomlad se je v njem prebudila moč in potreba po tem, da spregovori o svojem kraju in težki usodi, ki je doletela tamkajšnje prebivalce ter da z nami deli svojo poezijo, ki jo odslej navdihuje tudi Ljubljana in Slovenija. Sameer je svoje izkušnje delil tudi z mladimi in sicer na gimnazijah Kranj, Ptuj, na srednji šoli za oblikovanje Ljubljana, bil je gost mednarodnega literarnega festivala Obrazi miru, gostili so ga na zavodu za slepe in slabovidne v Ljubljani in na raidu Kranj, bral je na pripovedovalskem festivalu Pravljice danes, pa v Rogu in še kje.

Sameer Sayegh, iraški pesnik in prevajalec iz trpinčenega iraškega Mosula, je februarja 2016 našel zatočišče v Ljubljani, v okviru mreže ICORN. Zaradi strahot, ki jih je doživel, je prvo leto potreboval, da je prišel k sebi in ponovno lahko začel ustvarjati. V tem času je navezal stike z ljudmi v mestu, s sošolci in učitelji na tečajih slovenskega jezika, pa tudi s sotrpini iz azilnih domov. Letošnjo pomlad se je v njem prebudila moč in potreba po tem, da spregovori o svojem kraju in težki usodi, ki je doletela tamkajšnje prebivalce ter da z nami deli svojo poezijo, ki jo odslej navdihuje tudi Ljubljana in Slovenija. Sameer je svoje izkušnje delil tudi z mladimi in sicer na gimnazijah Kranj, Ptuj, na srednji šoli za oblikovanje Ljubljana, bil je gost mednarodnega literarnega festivala Obrazi miru, gostili so ga na zavodu za slepe in slabovidne v Ljubljani in na raidu Kranj, bral je na pripovedovalskem festivalu Pravljice danes, pa v Rogu in še kje.

Na spodnjih povezavah si lahko ogledate in prisluhnete Sameerjevi poeziji v živo:

Z literarnega večera v mladinskem centru Špital za pr'jatle v Celju:
https://www.facebook.com/KristianKozelj/videos/10212858502798789/

Z gostovanja na gimnaziji Ptuj:
http://www.gimptuj.si/index.php?option=com_content&view=article&id=1943:pesnik-bregunec-nomad&catid=83:novice-naslovnica

Hvala vsem, ki podpirate in varujete preganjane pisatelje ter s tem svobodo izražanja in misli.