FB ICORN
Literarni kotiček
SARAJEVO

v knjižnici že dva tisoč let knjige načrti
v plamenih liste odnaša iz spomina veter
črke in strani zleplja kri v otrplih prstih

 

Veno Taufer: VUKVAR

I had an apparition of Vukovar and I took a walk for a few
    streets -
around the block - with my hands frozen - up to the tobacco shop
and on returning I thought so that's the way they used

Napovednik
Ni vpisanih dogodkov!
A A  

Pisati svobodo ali pišoča svoboda

Naslov letošnjega srečanja je bil »Writing Freedom« in je znova potekalo skupaj z Odborom za pisatelje v zaporu Mednarodnega PEN-a, kar se je tudi tokrat izkazalo za dobro izkušnjo. Srečanje je odprl predsednik Izvršnega odbora Icorna in njegov soustanovitelj Peter Ripken, sledil je kratek pregled stanja Icornove administracije ter pričevanja gostujočih avtorjev, ki so nas spomnila na osrednji namen srečanja, okrepiti sposobnost mreže, da ščiti, spodbuja in sodeluje pri zavzemanju za človekove pravice in svobodo govora. Eno temeljnih vprašanj je bilo, kako pisateljem nuditi zaščito, ko grožnje postanejo globalne ter kako čim bolje pripraviti oz. podpirati pisatelje na korake po koncu dvoletnega bivanja v Icornu. Dve leti lagodja po eni strani avtorju pomagajo, a ga hkrati tudi zazibljejo v navidezno brezskrbnost in nevarnost je, da izgubi občutek za življenjsko stvarnost in skrb za preživetje. Vabljeni govorniki so izmenjali izkušnje o sodelovanju na državni in mednarodni ravni ter o idejah za širjenje mreže v času krize in recesije. Na jagelonski univerzi je profesor zgodovine Timothy Garton Ash z Oxforda zbrane nagovoril s predavanjem »Svoboda govora v natlačenem svetu« in med drugim  spregovoril o sovražnem govoru v digitalnih medijih ter izpostavil dejstvo, da je najmočnejša oblika sovražnega govora, ko se ljudi označuje za insekte, žuželke in podobno.Sledil je sprejem pri županu Krakova v mestni hiši. Sredo dopoldne je odprl vodja Googlovega oddelka za PR in politiko svobodnega izražanja William Echikson s primeri, ko se od Googla zahteva, da določene vsebine odstranijo s portala. Pri tem je opomnil, da vse več držav omejuje svobodo govora v digitalnih medijih ter njihove rabe. Sledile so štiri ločene seje na teme »zaščita«, »promocija«, »Utrditev in širitev« ter »Mreženje Icorn pisateljev«. Sama sem sodelovala pri promociji, kjer sem izpostavila predlog mest Ljubljane, da bi določili Icorn dan ali teden, ki bi lahko bil dober ustvarjalen in prepoznaven skupni projekt. Mnogi koordinatorji so idejo navdušeno podprli. Popoldan smo nadaljevali v renesančni Vili Decius, kjer sicer vodijo tudi rezidenčne programe za pisatelje in kjer imajo stanovanje za Icorn pisatelja. Delavnice, panelne diskusije in projekcija filma so se odvijale v sodelovanju z WiPC (Odborom za pisatelje v zaporu). Na panelni diskusiji z naslovom "Svoboda izražanja v državah arabske pomladi« je sodeloval tudi naš gostujoči pisatelj Ali Amar. Na delavnici z naslovom »In župan je rekel DA« smo izmenjali izkušnje in spregovorili o tem, kako prepričati mesta, da se aktivno pridružijo v zavzemanju za svobodo govora in zaščito človekovih pravic. Večer se je sklenil z literarno-glasbenim nastopom v klubu Alchemia, na katerem so nastopili Icorn pisatelji Chenjerai Hove (Zimbabve), Basem al-Nabriss (Palestina), Easterin Kire (Nagaland), Sjón (Islandija), Manal al-Sheikh (Irak), Noufel Bouzeboudja (Alžirija), Naimeh Sanaye (Iran), Mazen Maarouf (Palestina), Mansur Rajih (Jemen). Spremljal jih je poljski jazz ansambel High Definition. Mnogi avtorji so izrazili obžalovanje, da niso bili aktivneje vključeni v poljski literarni festival ali dogajanje, kar bi jim omogočilo mreženje z lokalno literarno sceno. Četrtkov dopoldan je odprl pogovor WiPC koordintorke Ann Harrison z Icorn pisatelji: Alijem Amarjem (Maroko), Mazenom Maaroufom (Palestina/Gaza), Nasrin Madaanizad (Iran) in Noufelom Bouzeboudjo (Alžirija). Sledili so odmevi z mreženja pisateljev in okrogla miza o strategijah za razvoj mreže. Za sklep sem zbrane povabila na generalno skupščino Icorna, ki bo maja 2014 potekala v Ljubljani.Popoldan je zaznamovala okrogla miza v organizaciji Poljskega PEN-a na temo »Ali je Evropa prostor svobodnega izražanja?«, na kateri so sodelovali predstavniki iz Ukrajine, Litve, Rusije in Poljske. Sledilo je predavanje profesorja Wladyslawa Bartoszevskega, predsednika Mednarodnega sveta za Auschwitz.Zvečer smo bili gostje literarnega festivala Csezlaw Milosz, na katerem je v petek gostoval tudi naš član Tomaž Šalamun. Petkovo dopoldne je zaznamoval 6 urni ogled Auschwitza-Oświęcima.Jasmina Riharkoordinatorka Več ...

Noben odlomek v koranu ne prepoveduje karikaturiranja Mohameda

Zineb El Rhazoui je v izčrpnem pogovoru za spletno revijo Slate Afrique pojasnila, zakaj se strinja z objavo karikatur preroka Mohameda, ki jih je objavil francoski humoristični in družbeno čritični časnik Charlie Hebdo. Prepričana je, da je s pravnega stališča to popolnoma legalno ter da je naloga novinarja, da opozarja na aktualne dogodke kot je uboj ambasadorja ali požig poslopij v Bangladešu in Teheranu. Na vprašanje o posledicah karikatur in spodbujanju nasilja odgovarja, da Charlie Hebdo nikakor ne more nositi odgovornosti za dejanja, ki jih ekstremisti storijo v Tuniziji, Libiji, Afganistanu ali drugod in ki samo čakajo na izgovor, da lahko ubijejo kakšnega zahodnjaka. V pogovoru spregovori tudi o problemu kritike islama. Po njenem mnenju je izraz islamofobija nesmisel ter označevanje tistih, ki razvijajo racionalno kritiko do islama, za rasiste tudi svoje vrste rasizem. Ne more sprejeti, da bi kdor koli nastopal z argumenti ad hominem. Po njenem mnenju se moramo na ideje odzvati z idejami ne pa se sklicevati na izvor. Celoten pogovor v francoščini si lahko preberete na naslednjih povezavah:   (Part-1)-http://www.slateafrique.com/95135/liberte-expression-charlie-caricature-le-pape-jesus-sarkozy (Part-2)-http://www.slateafrique.com/95137/religion-le-coran-n-interdit-pas-de-caricaturer-le-prophete-mahomet   Več ...

Zineb El Rhazoui na festivalu Vilenica

Ne letošnji Vilenici bo Zineb El Rhazoui nastopila v okviru strokovnega programa z naslovom: Avtorji nomadi. V programu je zapisano takole:  Strokovni program: Avtorji nomadiIva Kosmos, novinarka časnika Dnevnik in literarna publicistka, se bo o naši osrednji temi pogovarjala s štirimi gosti, ki iz različnih vzrokov pišejo v tujini in/ali v jeziku, ki ni njihov materni. To so: Maja Haderlap, koroška Slovenka, ki je pred kratkim zaslovela v nemško govorečem prostoru z romanom Angel pozabe, napisanim v nemščini; Zineb El Rhazoui, ki je morala zaradi preganjanja zapustiti Maroko in poiskati zatočišče v Ljubljani; Dimitré Dinev, bolgarski pisatelj, ki živi in ustvarja na Dunaju in velja danes za enega najbolj uspešnih sodobnih avstrijskih prozaistov; ter letošnji nagrajenec festivala David Albahari, ki je v devetdesetih odšel iz Srbije v Kanado, kjer živi in ustvarja še danes. So torej nacionalne meje res temeljno določilo pisateljskega sveta oz. kaj pomeni ustvarjanje v tujini, v tujem jeziku? S katerimi problemi in uspehi se na tej nomadski poti srečuje današnji ustvarjalec? Vse to so vprašanja, ki jih bo odprla okrogla miza Srednjeevropske pobude na Vilenici 2012. Vabljeni v četrtek, 6. septembra ob 10h v dvorano Allegra Hotela Maestoso v Lipici! Več ...