fr
en
slo

Podporna izjava izrednih in dopisnih članic in članov V. razreda za umetnosti ter II. razreda za filološke in literarne vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Slovenski center PEN podpira protestno pismo 28-ih članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki opozarjajo na zaskrbljujoče stanje vsakdanje rabe slovenskega jezika. Podpiramo tudi njihovo zahtevo, da morajo biti v slovenščino kot uradni jezik na naših tleh prevedeni vsi, tako digitalni kot tiskani viri, ki se uporabljajo za komunikacijo v širši javnosti. Pozivamo inšpekcijske službe, da nemudoma ukrepajo in, kot jim narekuje zakonodaja, zaščitijo slovenščino pred vdori drugih jezikov v javno komuniciranje.

V imenu članic in članov Slovenskega centra PEN ifigenija Simonović, predsednica

Vladi RS

Državnemu zboru RS

Ustavnemu sodišču RS

Slovenski javnosti

 

KAKO JE MOGOČE?

 

Spodaj podpisani redni, izredni in dopisni članice in člani V. razreda za umetnosti ter II. razreda za filološke in literarne vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti izražamo osuplost spričo zanemarjanja skrbi za ohranitev in razvoj slovenščine v Republiki Sloveniji. 

            Prav nevarnost, ki je grozila jeziku, je bila temeljna motivacija za eno izmed največjih dejanj v zgodovini slovenskega naroda – razglasitev samostojnosti Republike Slovenije. Zato je toliko bolj osupljivo in nesprejemljivo nespoštovanje ustavne in zakonske vloge slovenščine v javnem, izobraževalnem in znanstvenem življenju. V tem smislu odločno podpiramo izjave Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. 

            Naj opozorimo le na nekaj najbolj kričečih primerov.

            Kako je mogoče, da je jezikovna krajina na Slovenskem onesnažena z nepreglednim številom angleških napisov?  

Kako je mogoče, da Ministrstvo za kulturo RS ter Inšpektorat za kulturo in medije tolerirata dejstvo, da operacijska sistema multinacionalke Apple, ki sta se uveljavila tudi na slovenskem trgu, ne podpirata slovenščine? Kako je mogoče, da se ob protestih kulturnih in znanstvenih ustanov državni uradniki cinično sprenevedajo, da zakon ne ščiti slovenščine pri osebnih računalnikih in »pametnih telefonih«, češ da ne gre za javne, ampak za zasebne naprave? Kako je mogoče, da pri urejanju tega problema Slovenija ne sledi zgledu Slovaške in sosednje Hrvaške, ki sta to zlahka uredili? Kako je mogoče, da Vlada RS ne zahteva od korporacije Apple spoštovanja slovenske zakonodaje na ozemlju suverene Republike Slovenije?

Kako je mogoče, da uprave slovenskih univerz s podporo velikega dela naravoslovcev in dela družboslovcev vztrajno in zavratno poskušajo uveljaviti angleščino kot učni jezik? Seveda ni s tem nič narobe, če gre za tuje študent(k)e, je pa nesprejemljivo, če gre za slovenske študent(k)e.

Kako je mogoče, da je v Sloveniji v zadnjih desetletjih dramatično upadlo znanje vseh drugih jezikov, ki smo jih nekoč odlično obvladali, in celo jezikov sosednjih dežel? Angleščina je današnja svetovna lingua franca, kar pa ne bi smel biti razlog za zanemarjanje drugih jezikov, revna računalniška angleščina pa prav gotovo ne bi smela izrivati slovenščine.  

Kako je mogoče, da kriteriji za znanstveno raziskovanje izrazito protežirajo angleščino in diskriminirajo slovenščino? Ne more biti nobenega dvoma, da je funkcioniranje v angleščini conditio sine qua non za sodobno znanost, ne le pri nas, temveč povsod po svetu. Ne oporekamo torej potrebi, da se visoko ovrednotijo raziskave in objave člankov slovenskih raziskovalk in raziskovalcev v mednarodno relevantnih znanstvenih revijah. Ogorčeno pa nasprotujemo razvrednotenju člankov tistih znanstvenic in znanstvenikov, ki zaradi narave svojega raziskovalnega in pedagoškega dela svoje analize pišejo in objavljajo v slovenščini.

Kako je mogoče, da predlog novega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti prinaša šokantno poslabšanje položaja slovenščine? Peta alineja 43. člena namreč dopušča, da »ne glede na zakon, ki ureja javno rabo slovenščine, se lahko deli razpisnih postopkov ali prijav na razpis, pri ocenjevanju katerih sodelujejo tuji strokovnjaki, izvajajo v tujem jeziku«. Državni aparat Republike Slovenije na ta način angleščini ne samo de facto, temveč tudi de iure priznava popoln primat, slovenščino pa poriva v jezikovni rezervat.     

Kako je mogoče, da Republika Slovenija tako mačehovsko ravna s slovenščino?

Od Vlade RS in od vseh državnih organov, ki so zadolženi za razvoj in zaščito slovenskega jezika, zahtevamo takojšnje ukrepanje.

Pozivamo javnost, da se aktivno angažira pri skrbi za ohranitev in razvoj slovenščine na vseh področjih življenja.

 

 

Boris A. Novak                                   Milček Komelj                                    Marko Snoj

 

Emerik Bernard

Milan Dekleva

Kajetan Gantar

Niko Grafenauer

Marc L. Greenberg

Drago Jančar

Andrej Jemec

Marko Jesenšek

Janko Kos

Jože Krašovec

Stanko Kristl

Ludvik Karničar

Ljubov V. Kurkina  

Lojze Lebič

Janez Matičič

Milan Mihelič

Jožef Muhovič

Marko Marijan Mušič

Boris Pahor

Boris Paternu

Uroš Rojko

Zorko Simčič

Marija Stanonik

Bożena Tokarz

Drago Tršar

 

Ljubljana, 28. maja 2019

Mednarodno srečanje pisateljev, BLED 2020

Srečanje v letu 2020 po potekalo med 21. in 24. aprilom.

Kongres Mednarodnega PEN 2019

Kratko poročilo s Kongresa Mednarodnega PEN v Manili 2019

            Ifigenija Simonović in Franc Mikša sta se med 29. septembrom in 5. oktobrom 2019 udeležila kongresa Mednarodnega PENv Manili. Udeležili so se ga delegatke in delegati iz 90 PEN Centrov, tokrat v večjem številu kot navadno iz Afrike, Azije, Južne Amerike, kar je pomembno zato, da je razvidno, da PEN postaja res mednarodna organizacija in da ni evropsko centralizirana. Ustanavljajo se novi PEN centri. Letos je bil na primer potrjen in sprejet PEN Maya iz Mehike.

            Franc Mikša se je kongresa udeležil kot podpredsednik Upravnega odbora Mednarodnega odbora pisatelji za mir, čigar predsedovanje je letos na Bledu od Slovencev prevzel Francoski PEN Klub in mu zdaj predseduje predsednik Francoskega PEN Centra Emmanuel Pierrat. Na kongresu je bil Pierrat soglasno potrjen kot novi predsednik Odbora pisatelji za mir (po Marjanu Strojanu). Dogovorjeno je bilo, da bo letna skupščina tega mednarodnega odbora potekala še naprej na Bledu v aprilu ali maju, dodan pa bo še en delovni sestanek Mednarodnega odbora pisatelji za mir skupaj z Upravnim odborom Mednarodnega PEN januarja vsako naslednje leto. Jeseni pa bo seveda nekje na svetu potekal Kongres. Načrtovano je, da bo kongres v letu 2020 na Švedskem, v letu 2021 v Angliji (100. obletnica v Oxfordu), v 2022 pa v Nigeriji. Prvo od že napovedanih januarskih srečanj bo leta 2020 v Parizu, potem pa vsako leto na drugem kontinentu. Blejsko srečanje ostaja na Bledu. Tako bo delo Mednarodnega odbora pisatelji za mir še naprej globoko ukoreninjeno v Sloveniji, seglo pa bo tudi na druge kontinente, saj je delo tega odbora dandanes še posebej usmerjeno iz Evrope, tako proti vzhodu kakor proti jugu, čez ekvator. To odločitev je Upravni odbor Mednarodnega PEN močno podprl.

            Franc Mikša je vse dni sodeloval pri delu Odbora pisateljev za mir, posebej pri pripravi Resolucij. Vse resolucije Odbora pisatelji za mir, ki so bile sprejete na Bledu, je Kongres potrdil, na kongresu pa je bila sestavljena in potrjena tudi protestna izjava o dogajanju v Hong Kongu.

            Ifigenija Simonović se je udeležila sestankov Mednarodnega odbora za pisatelje v zaporih, Ženskega odbora Mednarodnega PEN-a, Balkanske mreže, sestanka delavne skupne za ICORN in sestanka Odbora za jezike in prevajanje. Podprla je kandidate za Upravni odbor Mednarodnega PEN-a, kakor je bilo dorečeno že v Ljubljani, a žal niti Simona Škrabec, kandidatka za generalno sekretarko, niti Tomica Bajsić, kandidat za UO tokrat nista uspela dobiti večinske podpore. Dobila pa jo je z našo podporo Regula iz Nemškega Centra. Podprla sta tudi vse tri častne sekretarje, med katerimi je prav Emmanuel Pierrat predlagal Orhana Pamuka. Tako imamo po odstopu Nobelovca iz Mehike pred nekaj leti spet Nobelovca v UO Mednarodnega PEN.   

            S predsednico Ženskega odbora pri Mednarodnem PEN-u Zoe Rodrigues se je Simonovićeva dogovorila, da bo tudi sestanek Mednarodnega ženskega odbora na Bledu 2020. Na Bledu se bo spet sestal odbor Balkanske mreže. S predstavnikom Hrvaškega PEN Centra se je dogovarjala, da bi drugo leto naredili skupno srečanje na Golem otoku - z branjem literature. To bi bil lahko skupni projekt Balkanske in Mediteranske mreže. Predstavnika Srbskega PEN centra sta se z idejo strinjala.

            Oba slovenska delegata sta se udeležila šolskega programa. Vsak je nastopal na eni od univerz v skupinah po 6 udeležencev ali udeleženk Kongresa. Prisostvovalo je okrog 200 študentov na vsaki univerzi, s kongresa je odšlo 5 skupin. Šolski program je prvi uvedel Slovenski Center PEN na Bledu pred 6 leti, zdaj pa ga počasi uvajajo tudi drugi Centri. Lani je bil prvič izpeljan v Puni, na 84. Mednarodnem kongresu, letos drugič v Manili, torej na 85. Mednarodnem kongresu. Šolski program velja za zelo pomemben del Kongresa. Bilo bi res škoda, če Slovenski center PEN zaradi pomanjkanja sredstev ta program ukine.

            Delegata sta razdelila obvestila o 52. srečanju na Bledu. Blejsko srečanje je zelo prepoznavno in tudi Mednarodni PEN sprejema dejstvo, da je blejsko srečanje eno od središč PEN-ovega udejstvovanja. Mednarodni PEN je tudi pozdravil predstavljene teme naših okroglih miz. Ker je bilo treba že napovedati program za leto 2020, sta obveljala dva naslova: Literatura v izgnanstvu (Literature in exile) za Odbor pistelji za mir in Literatura - razkritje ali promocija nasilja (Literature - Exposure or Promotion of Violence) kot delovni naslov za temo Slovenskega centra PEN.

 

Ifigenija Simonović, 6. 10. 2019

 

ob 100 obletnici Mednarodnega PEN

http://joanneleedom-ackerman.com/2019/05/pen-journey-1/

To je povezava, ki vas pripelje do bogate informacije o Mednarodnem PEN-u ob 100 obletnici!

Večer z Valerijo Skrinjar-Tvrz, 20. maja ob 18h

20. maja ob 18.00 uri bomo v prostorih PEN in DSP na Tomšičevi 12 gostili Valerijo Skrinjar-Tvrz, pesnico, pisateljico in novinarko, ki izhaja iz rudarske družine v Zagorju, a je dobršen del življenja preživela v Sarajevu. V najzgodnejši mladosti je kot partizanka doživela pekel bojev na Menini. Zdaj živi v Ljubljani in še naprej piše. Tesno sodeluje z Društvom bosansko-hercegovskega in slovenskega prijateljstva Ljiljan,  z Islamsko skupnostjo v Republiki Sloveniji ter z Bošnjačko kulturno zvezo Slovenije, ki vsi podpirajo ta prijateljski dogodek.

Pogovor z Valerijo Skrinjar-Tvrz bo vodila novinarka Maida Džinić Poljak, na večeru pa bosta sodelovala tudi častna gosta, predsednik Društva pisateljev Bosne in Hercegovine Hadžem Hajdarević in pesnik in neumorni prevajalec slovenske literature Amir Talić.

V čast pesnice bo vse zbrane v žlahtnem pomenu besede "častilo" Društvo Ljiljan.

BLED 2019

Spoštovane in spoštovani,

Pripravljamo 51. srečanje. Uradni del srečanja bo potekal med 3. in 6. aprilom 2019, prej pa bomo seveda imeli še novinarsko konferenco - 1. 4.  in dogodke pred srečanjem, o čemer boste pravočasno obveščeni. Na Bledu bosta potekala sestanka dveh Odborov Mednarodnega PEN: Odbora pisatelji za mir in Ženskega odbora, potekal bo pa tudi sestanek "Balkanske mreže" in mreže Alpe Jadran.

            Ker z 51. srečanjem takorekoč začenjamo drugo polstoletje, smo torej na nekakšnem začetku ali prelomnici, smo se v Upravnem odboru odločili, da se bomo posvetili pisanju za otroke in mlade. Tako bo naslov okrogle mize, ki jo prireja naš center, Domišljija in stvarnost – prebujanje mladih z literaturo. Drugo okroglo mizo prireja Odbor pisatelji za mir. naslov je: Predstava o drugem : pot do miru ali pot do vojne.

Srečanje je odprto za javnost, okrogle mize so prevedene v angleščino, slovenščini in francoščino. Več informacij dobite po e.mailu: slopen@guest.arnes.si

Ifigenija Simonović

predsednica                                                                                                                         

 

9. maj - Večer ob rojstnem dnevu Ivana Cankarja - branje in obrazložitev ustanovitve Cankarjeve nagrade

Ob rojstnem dnevu Ivana Cankarja - 9. maja, ob 18:00 uri  -  svečan večer v Prešernovi dvorani SAZU (Novi trg 4 v Ljubljani).

Ob glasbi, ki jo bosta izvajala Barja Drnovšek in Bojan Cvetrežnik, bojo brali odlomke iz del Ivana Cankarja Magdalena Radovanovič in Jure Dolinar, dijaka Gimnazije Vič, in režiser Janez Pipan.  

Ob tej priložnosti bomo predstavili podrobnosti o ustanovitvi nove literarne nagrade, ki bo nosila ime Ivana Cankarja.

 
 

večer v spomin na AMOSA OZA

Pretresla nas je vest, da je umrl Amos Oz, eden največjih pisateljev zadnjih petdesetih letih, pisatelj, ki se je v romanih, esejih in neštetih žurnalističnih spisih zavzemal za mir na Bližnjem vzhodu, za enakopravnost narodov, za svobodo govora, veroizpovedi ... popisal je povojno življenje v Izraelu. Opisuje ljudi judovskega porekla, ki so v nekaj stoletjih že pognali korenine v Evropi, tako vzhodni kot zahodni, potem pa bili izkoreninjeni in prisiljeni začeti znova. zaradi preteklosti, ki jih bremeni, so neposredno naslonjeni na evropsko tradicijo prejšnjega stoletja. V slovenščino je prevedenih le nekaj romanov, vsi pa so prevedeni v velike jezike sveta. Oz je namreč pisal v hebrejščini.

»V SPOMIN NA AMOSA OZA«

 

JUDOVSKI KULTURNI CENTER LJUBLJANA, MINI TEATER IN SLOVENSKI CENTER PEN

 

pripravljata ob odhodu enega največjih literatov današnjega časa

AMOSA OZA

umetniški večer v njegov spomin.

 

Slovenski gledališki igralci, študentje AGRFT in njegovi oboževalci bodo brali odlomke iz njegovih del.

 

Dogodek bo v ponedeljek, 7. januarja, ob 20h v Mini teatru na Križevniški 1.

 

 

Vljudno vabljeni!

 

 

 

 

Robert Waltl

Ifigenija Simonović

Maja Kutin

Mojca Kranjc

 

Ljubljana, 3. januar 2019

 

 

RSPV: info@mini-teater.si

Kako pisci občutimo kritiko? 9. maja 2019

9. maja 2019 v Trubarjevi hiši literature, Stritarjeva 7 v Ljubljani med 9. in 16. uro.

Kako opozoriti javnost na umetniško delo, na drugi pa spodbuditi književnika ali književnico, da izboljša svoj izraz. Kritika je torej najprej konstruktivna?

Kritiški zapis literarnega dela je tako tudi povod za globljo družbeno refleksijo.

Mora biti res kritika ostra ali žaljiva?

Taka in podobna vprašanja, taka in drugačna vprašanja ... Sodelovale bojo:  dr. Ignacija Fridl Jarc, dr. Igor Divjak, Petra Koršič, mag. Suzana Tratnik, dr. Miran Možina, Maja Gal Štromar, mag. Gabriela Babnik, Meta Kušar in Tanja Tuma.

Urnik posveta Kako pisci občutimo kritiko?

 9. maj 2019, Trubarjeva hiša literature, Stritarjeva 7, Ljubljana

 9.00 – Uvodni pozdrav Tanja Tuma, predsednica ŽO SC PEN Mira

9.15 – 9.45 – dr. Ignacija Fridl Jarc: Metodološki vidiki literarne kritike – nekoč in danes

9.45 – 10.15 – dr. Igor Divjak: Nenasilni odpor v poeziji in kritiki: Ob pesmi Srečka Kosovela Italijanska kultura

10.15 – 10.45 – Petra Koršič: Umetnost kritike je kritikova odgovornost: Kritik se bo zagovarjal pri svoji vesti

 Razprava

11.00 – 11.30 – mag. Suzana Tratnik: Neomadeževana pisava

11.30 – 12.00 – dr. Miran Možina: Literarna kritika s psihoterapevtskega vidika

12.30 – 13.00 – Maja Gal Štromar: Literarna kritika med korektnostjo, krutostjo in kreativnostjo: Pogled pisateljice

 Razprava

 Odmor s kavo in prigrizkom

 13.30 – 14.00 - mag. Gabriela Babnik: Kritiški prostor v javnosti danes

14.00 – 14.30 – Meta Kušar: Svoboda kritike, svoboda ustvarjalca

14.30 – 15.00 – Tanja Tuma: Koliko žensk je na slovenskem Parnasu?

Razprava

 15.30 – 16.00 - Zaključki posveta

 Soorganizatorica posveta: Slovenska matica

Prireditev omogoča Javna agencija za knjigo    

 

 

Razpis za esej srednješolcev, 2019

Razpisani sta dve temi:Kaj iščem v knjigi  in Moj/naš prostor pod soncem

Obvestili smo vse srednje šole v Sloveniji in zamejstvu.

Poleg knjižne nagrade, plakete in srečanja s pisateljicami in pisatelji blejskega srečanja članice in člani Slovenskega centra PEN obljubljajo obisk na šoli, iz katere bojo nagrajeni dijakinje in dijaki.

Razmišljati, zapisati misli, deliti jih z drugimi ... to je eden od načinov sožitja z enako, podobno ali drugače mislečimi!

 

Spoštovani!

Slovenski center PEN prihodnje leto organizira 51. srečanje pisateljev za mir na Bledu. V tem okviru že nekaj let zapored poteka tudi razpis za najboljši esej slovenskih srednješolk in srednješolcev na razpisano temo, o kateri na Blejskih srečanjih razpravljajo ugledni literarni ustvarjalci z vsega sveta. Zato vljudno vabimo tudi dijakinje in dijake vaše srednje šole, da pošljejo svoj esejistični prispevek. Letošnji temi sta dve, in sicer:

KAJ IŠČEM V KNJIGI?

Kaj pričakujem, ko sežem po knjigi? Morda družbo? Morda se s knjigo zaprem pred svetom. Morda iščem in najdem doživetje, domišljijsko potovanje, znanje, zgodbo, ki mi bo povedala nekaj o ljudeh, ki jih ne poznam, a živijo v knjigah in se mi prepuščajo, da jih spoznam. Je v knjigi morda zgodba, ki bo nastavila ogledalo, iz katerega bo zrla vame moja lastna podoba? Ali bom ugledal podobo drugega, ki me ogroža in se ga bojim, ker ga ne poznam? Je knjiga most do družbe brez predsodkov, konfliktov in vojn? Kakšna knjiga se me dotakne? Morda pesmi, ki živijo z mano kakor odmev intimnih misli, h katerim se vračam, ko začutim nekaj podobnega, kot je tisti občutek, ki ga prebuja pesem? So ilustracije potrebne? Imam raje dramatizacijo romana, film, posnet po romanu, ali roman? Zakaj brati? Zakaj ne brati?

MOJ/NAŠ PROSTOR POD SONCEM

Človek biva v času in prostoru, ki ju sprejema s svojimi čuti in dojema z razumom. Prvo vprašanje, ki se postavlja: ali prihaja do trenj/vojn med ljudmi, ker se borijo za isti prostor? Kakšna je naša odgovornost do prostora? Kako ga varujemo in delimo z drugimi? Danes je zmagovalec tisti, kogar prostor ne omejuje, živi izven meja, naj bo družinskih, vaških, mestnih, državnih, šolskih in drugih. A kaj se dogaja s prostori potem, ko jih zapustimo ali uničimo? Vrt okoli domače hiše, šolsko dvorišče, park, kjer se družim s prijatelji. Kaj mi pomenijo prostori okoli mene? Sem se jim v imenu napredka pripravljen odreči? Naj namesto parka postavijo nakupovalni center ali telovadnico? Kako daleč lahko napredek poseže v naš/moj prostor pod soncem? V eseju se lahko posvetiš splošnemu odnosu človeka do človeka v boju za prostor, človeštva do okolja in «političnih odločitev», ali se Zemlja segreva ali ne, lahko pa tudi podaš osebno izkušnjo o prostoru, ki ti v življenju veliko pomeni. Esej naj bo trenutek, ko se zaveš, da nas prostor druži in razdvaja, da ga imamo radi, brez njega ne moremo, a smo do njega hkrati brezbrižni, kot da je neskončna danost.

Dijakinja ali dijak si izbere eno od razpisanih tem ter o njej napiše svoje literarno razmišljanje. Esej naj obsega vsaj 3.500 znakov in naj bo poslan v obliki tipkopisa. Opremljen mora biti z imenom dijakinje oziroma dijaka ter navedbo letnika in šole, ki jo obiskuje. Prav tako mora biti naveden tudi mentor ter njegov elektronski kontakt, na katerega bodo izbrane dijakinje in dijaki prejeli morebitno obvestilo o nagradi. Za vsako razpisano temo bo po kategorijah razdeljena ena nagrada. Kategoriji sta dve – srednješolci 1. in 2. letnikov skupaj ter srednješolci 3. in 4. letnikov skupaj. Skupno bomo torej podelili štiri nagrade. Upoštevani bodo zgolj prispevki, ki bodo prispeli v knjižni slovenščini.

Prispevke vaših dijakinj in dijakinj, prosimo, pošljite na elektronski naslov: slopen@guest.arnes.si ali v zaprti ovojnici na naslov: Slovenski center PEN, Komisija za šolski esej, Tomšičeva ul. 12, 1000 Ljubljana. Za vse informacije smo vašim mentorjem na voljo na tel. št. 030 321 710 (ga. Tanja Tuma). Komisija bo upoštevala vse prispevke, ki bodo do 10. 3. 2019 prispeli na vsaj enega od navedenih naslovov.

Želimo vam veliko razmišljujočih in ustvarjalnih trenutkov,

Ifigenija Simonović                                                                        Tanja Tuma

predsednica Slovenskega centra PEN                                   predsednica Komisije za šolski esej

Cankarjeva nagrada

3. decembra je bilo podpisano Pismo o nameri glede ustanovitve Cankarjeve nagrade za literarno delo. Priložena je fotografija besedila.

POGOVOR z Lenartom Škofom, 16. 4. ob 18h,

Torek, 16. april 2019, ob 18. uri

Dvorana Slovenskega centra PEN in Društva slovenskih pisateljev,Tomšičeva ulica 12, Ljubljana

Pogovor o filozofski monografiji prof. dr. Lenarta Škofa Antigonine sestre: o matrici ljubezni

O delu bodo spregovorili avtor prof. dr. Lenart Škof, prof. dr. Manca Košir in prof. dr. Edvard Kovač. Pogovor bo vodila dr. Ignacija Fridl Jarc.

Ob koncu 51. Mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu

6. 4. smo zaključili srečanje na Bledu. Vse smo izpeljali po programu, nepredvideno je bilo samo navdušenje udeležencev. Naša srečanja v knjižnicah in srednjih šolah in kulturnih domovih so bila toplo sprejeta. Predsedstvo Odbora pisatelji za mir smo predali Francoskemu PEN Centru.

Zahvala gre vsem podpornikom in soorganizatorjem ter medijem, ki so letošnje srečanje vestno pokrivali. 

Čestitke tudi nagrajencem natečaja za najboljši srednješolski esej. V obrazložitvi žirije so tako zapisali:

Letošnji natečaj je bil za žirijo, v kateri smo bili Ignacija Fridl Jarc, Robert Simonišek in Tanja Tuma še posebej zahteven, saj je tema Moj/naš prostor pod soncem predstavljala poseben izziv mladim, kar je potrdilo kritičnost tega vprašanja v družbi in človeštvu. Esej so dijaki pisali pred množičnimi okoljskimi protesti. Veliko lažje so mladi pisci izrazili svojo pripadnost knjigi in branju, kar je žirante posebej navdušilo, saj imajo mladi poleg branja toliko drugih možnosti in načinov za preživljanje prostega časa.

Žirija se je stežka odločila, katere eseje naj nagradi. Vsak posebej je vzbudil pozornost.

Mentorjem se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje ter vam sporočamo zmagovalce po posameznih temah in kategorijah:

1) Kaj iščem v knjigi?

Zmagovalec v kategoriji 1./2. letnik je dijak Gimnazije Šiška Ljubljana Miha Kopatin pod mentorstvom profesorja Matjaža Apata.

Zmagovalka v kategoriji 3./4. letnik je dijakinja II. gimnazije Maribor Lana Krmelj pod mentorstvom profesorice Tine Mojzer.

 2) Moj/naš prostor pod soncem

Zmagovalka v kategoriji 1./2. letnik je dijakinja Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo Ljubljana Izza Hribar pod mentorstvom profesorice Nevenke Tomščič Iskra.

Zmagovalec v kategoriji 3./4. letnik je dijak Gimnazije Vič Ljubljana Tilen Jurčevič pod mentorstvom profesorice Mirjam Šemrov.

 

Še enkrat iskrene čestitke!

 

Simpozij o multilingvalnosti - večjezičnosti

Drugi simpozij o večjezičnosti smo priredili 17. novembra v atriju ZRC SAZU v Ljubljani. Od naših članov je nastopal Miha Pintarič z večjezično poezijo, gostje pa so spregovorili o odnosu do beguncev, migrantov, prosilcev za azil  v Braziliji, v Evropi, posebej o žrtvah v  Mediteranskem morju, do katerih je prišlo zaradi negostoljubnosti Evropejcev, o predsodkih, s katerimi pristopamo k pojavu beguncev v Sloveniji, še posebej o Romih, o njihovem jeziku in utrjevanju zavesti o romskem jeziku kot o enakovrednem jeziku, o odnosu do Romov in o odnosu Romov do svojega jezika in kulture. Drugi del simpozija je bil posvečen metodam poučevanja jezikov v večjezičnem okolju, v družini in družbi, o ustanavljanju "kulturnih kovčkov" - to je paketov knjig in učnega materiala za starše in otroke, ki prihajajo iz večjezičnih okoljih, o kulturnem drevesu, o koreninah, o vplivih na razvoj večjezično aktivnega otroka in še o marsičem.

Displaying image.png

Linda Maria Baros v Ljubljani, 8. 4. 2019

Literarni večer v dvorani DSP/PEN na Tomšičevi 12, predstavila se bo Linda Maria Baros, francoska pesnica rojena v Bukarešti, ki velja za enega najprodornejših poetičnih glasov sodobne francoske in svetovne lirike, prejemnica prestižnih nagrad, med drugim nagrade Appolinaire. Njene pesmi so bile prevedene v 25 svetovnih jezikov, tudi v slovenščino. S pesnico se bo pogovarjala Barbara Pogačnik.

RAZPIS - ESEJ V SREDNJIH ŠOLAH

V letu 2019 bo potekalo 51. mednarodno srečanje pisateljev na Bledu (3. - 6. april). Ponovno razpisujemo natečaj za najboljši esej srednješolk in srednješolcev v Sloveniji in zunaj meja.

Preview attachment Razpis za šolski esej Bled 2019.docx

Razpis za šolski esej Bled 2019.docx
34 KB

Ifigenija na Bledu, 6. 4.

fotografinja: Tanja TUma

tradicionalni izlet v septembru 2018

Spomin na izlet, zelo zelo poučno, pretresljivo, kakor vsako leto.

Tonko Maroević in Tomica Bajsić - gosta v Ljubljani, 2. 4.

Tik pred 51. Mednarodnim srečanjem na Bledu, v torek ob 19h naš gost v dvorani PEN in DSP na Tomšičevi 12 bo gost pesnik in umetnostni zgodovinar, kritik in prevajalec in prijatelj Slovenskega centra PEN Tonko Maroević, čigar zbirko pesmi v slovenščini Štiriročno so pripravili  mojstri prevajalci Boris A. Novak, Marjan Strojan in Miha Pintarič. Zbirko je uredil Boris A. Novak in zanjo napisal spremno besedo, v kateri med drugim piše: »Pesnik, umetnostni zgodovinar in prevajalec Tonko Maroević je eden izmed najbolj plemenitih in lucidnih glasov sodobne hrvaške književnosti ter kulturnega in intelektualnega življenja, kozmopolit in polihistor, ambasador Združenih kraljestev Renesanse in Baroka v naših ubožnih časih ter utelešenje Mediterana.«

Tonko Maroević je hkrati tudi gost Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Slovenske matice, ki sta podprli izid zbirke.

Pisatelj in cenzura

Vabimo vas 12. februarja 2018 ob 19.00 v pisateljsko dvorano na Tomšičevi 12 v Ljubljani na literarni večer Pisatelj in cenzura.

odprto pismo proti sovražnemu govoru, oktober 2018

Slovenski center PEN je v Delu, 29. 10. 2018 objavil odprto pismo Proti sovražnemu govoru - za strpno družbo, ki so ga podpisale tudinekatere druge organizacije ali društva:

SOPODPISNIKI:

Mednarodni odbor PEN Pisatelji za mir (predsednik Marjan Strojan)
Ženski odbor Mira pri SC PEN (predsednica Tanja Tuma),
Rektorska konferenca Republike Slovenije (predsednik dr. Danilo Zavrtanik).
Znanstvenoraziskovalni center SAZU (zanj direktor dr. Oto Luther)
Društvo slovenskih založnikov (predsednica Andreja Kavčič)
Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (predsednica dr. Sabina Fras Popović)
Slovenska matica (predsednik Aleš Gabrič)
Društva slovenskih književnih prevajalcev (predsednica  Đurđa Strsoglavec)
Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev (predsednik Zdravko Kafol)

 

Slovenski center PEN

 

Tomšičeva 12

 

 

Odprto pismo Slovenskega centra PEN

Proti sovražnemu govoru – za strpno družbo

Ljubljana, 17. 10. 2018

 

Slovenski center PEN in Ženski odbor MIRA že nekaj let zaznavata degradacijo jezika v medijih, ko gre za obravnavo posameznikov, naj bodo politiki, novinarji, umetniki ali ranljive skupine kot begunci in pripadniki drugih ras in veroizpovedi tako ženske kot moški. Nedopustno je, da so sovražni govor in lažne novice, potvarjanje dejstev in žalitve postali ne zgolj posamični pojavi, temveč prevečkrat osnovni način podajanja mnenj in vsebin. Nedvomno je za razpihovanje sovraštev in žalitev odgovoren ne le avtor, temveč tudi distributer oziroma medij, ki jih objavlja in/ali njihovo objavo dopusti v obliki žaljivih in hujskaških komentarjev. Ne glede na politično ali umetniško usmeritev posameznika, sovražni govor kot obči pojav oži prostor dialoga med drugače mislečimi ter tako ovira družbeni napredek in demokracijo.

 

Tovrstna uporaba jezika je nedvomno zrcalo propadanja demokratičnih vrednot, po katerih smo Slovenci od Cankarjevih časov hrepeneli in jih tudi dosegli, a jih danes žal premalo cenimo. Zaničljiva poimenovanja nosijo v sebi poguben namen, da napadane skupine in posameznike utišajo z nasiljem, razčlovečijo, jim odvzamejo najprej glas v javnosti, nato pa tudi človekove pravice ter jih izbrišejo iz družbe. Tak razvoj od sovražnega govora do pogroma smo lahko videli v vsaki vojni, prvi streli pa niso odjeknili iz pušk, temveč iz medijskih objav, kakršne so glede na čas pač bile. V času interneta in socialnih omrežij je to še bolj uničujoč pojav, saj sovražni govor močno zaznamuje mlade generacije.

 

Kot književnice in književniki se zavedamo, da je omejevanje različnih mnenj težko uravnotežiti s temeljno pravico do svobode govore, na katero se preradi izgovarjajo avtorji besedil, ki razpihujejo sovraštva in nestrpnosti. Iz poročil lahko zaznamo negotovost in kompleksnost pri pravni obravnavi po 297. členu KZ, predvsem pa določeno nezmožnost ukrepanja, saj same besede ne ogrožajo javnega reda in miru. Kaj res ne? Je res treba čakati na stanje, ko razpihovalci ali njihovi poslušalci in bralci preidejo od besed k dejanjem?

 

Člani in članice PEN v duhu naše Temeljne listine verjamemo, da lahko dosežemo spoštovanje med ljudmi in narodi, da smo zmožni odpraviti sovraštva in živeti v enakosti in miru enega sveta. Te cilje si je danes najbolj množična nevladna organizacija književnikov, ki združuje več kot 140 centrov po svetu, zastavila pred skoraj sto leti, leta 1921, po prvi uničujoči moriji, ki je zajela Evropo. Slovenski center PEN vrsto let predseduje enemu izmed štirih mednarodnih odborov Pisatelji za mir.

 

Sovražni govor je treba izključiti in sankcionirati v javnem dialogu ter z vidika kazenskega prava obravnavati strožje in hitreje, hkrati pa odgovornost naložiti tudi distributerjem, t. j. založnikom medijev. Nemčija je lani sprejela zakon, ki varuje uporabnike na spletu, t.j. NetzDG, 1. 9. 2017), tudi Francija je razvila mehanizme obvladovanja problematike.

 

Zato Vlado RS Slovenije pozivamo, naj nemudoma ustanovi interdisciplinarno komisijo, ki bo pojav sovražnega govora in razpihovanja sovraštev preučila z vseh vidikov – družbenega, pravnega, medijskega in drugih ter pripravila dopolnitve zakonodaje oziroma ukrepe, ki ga bodo omejili, če ne popolnoma zajezili. Dopolnitve in ukrepi naj upoštevajo, da so socialna omrežja pomembno prizorišče sovražnega govora in da bi bilo sovražnega govora in žalitev manj, če bi se avtorji komentarjev morali podpisati z imenom in priimkom.

 

Hkrati pozivamo vse, od predsednika republike do državljank in državljanov, da naredite vse, kar je v vaši moči, da bo sovražnega govora manj in da bo prepoznan kot nevarna praksa za demokratično družbo in mirno življenje v Republiki Sloveniji.

 

Sovražni govor usodno zaznamuje mlade generacije. Luka Fijavž, lanskoletni zmagovalec dijaškega natečaja za PENov esej, je zapisal: »Zdaj tudi jaz nisem več človek, nisem vreden več kot razvalina. Dokler spet ne najdem sebe, svoje duše, sem le truplo. Večen tek za razklanim duhom telesa. Vojna – bežim ali prihajam?«

 

Ifigenija Simonović (z Upravnim odborom)

PODPISNIKI:

Slovenski center PEN (predsednica Ifigenija Simonović),
Ženski odbor Mira pri SC PEN (predsednica Tanja Tuma),
Rektorska konferenca Republike Slovenije (predsednik dr. Danilo Zavrtanik).
Znanstvenoraziskovalni center SAZU (zanj direktor dr. Oto Luther)
Društvo slovenskih založnikov (predsednica Andreja Kavčič)
Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (predsednica dr. Sabina Fras Popović)
Slovenska matica (predsednik Aleš Gabrič)
Društva slovenskih književnih prevajalcev (predsednica  Đurđa Strsoglavec)
Mednarodni odbor PEN Pisatelji za mir (predsednik Marjan Strojan)
Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev (predsednik Zdravko Kafol)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sydney Lea v Železnikih, 29. marec

Literarni večer z Marjanom Strojanom in Sydneyem Leaom je potekal 29. marca v  novem Kulturnem domu v Železnikih.

Vertikale smeha, tangentica zavzetosti, horizontale strasti

Vljudno vas vabimo 19. februarja 2018 ob 19.00 v pisateljsko dvorano na Tomšičevi 12 v Ljubljani.

Gostje literarnega večera Vertikale smeha, tangentica zavzetosti, horizontale strasti bodo Jani Oswald, Milan Jesih in Marko Kravos, trije slovenski pesniki, ki bodo brali svoje pesmi in spregovorili o smehu kot o katarzični prvini v poeziji.

 

srečanje z dr. Giorgiom Silferjem, 26. oktobra ob 18h

26. oktobra ob 18h v prostorih Slovenskega centra PEN in Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani

 

Dr. Silfer je eden najbolj znanih in uglednih strokovnjakov za mednarodni jezik esperanto in za  izvirno in prevedeno esperantsko književnost. Je pisatelj, dramatik in pesnik, avtor najmanj dva tisoč člankov v mnogih jezikih, pa tudi pedagog in androgog. Delal je v Italiji, na Finskem, v Švici, Bolgariji, Španiji in v več afriških državah. Leta 1970 je bil med soustanavitelji  literarne esperantske revije Fioro, deset let je bil njen glavni urednik. Leta 1991 je ustanovil PEN Club Esperanto, že dve leti kasneje pa je dosegel, da je Mednarodni PEN priznal esperanto kot literarni jezik. Leta 1969 je soustvarjal mednarodno Deklaracijo o jezikovnih pravicah. Dr. Silfer je soavtor obsežne Zgodovine esperantske književnosti (Carlo Minnaja, Giorgio Silfer. Historio de la Esperanta literaturo (La Chaux-de-Fonds: Kooperativo de Literatura Foiro, 2015, 748 strani).

            Dr. Silfer je tudi redni gost srečanj pisateljev na Bledu, kjer se zelo angažirano postavlja za zaščito jezikov, ki so v nevarnosti, da zamrejo, in seveda za svobodo besede in misli.

            Pogovorni večer bo v petek, 26. oktobra 2018, ob 18. uri v prostorih Društva pisateljev in Slovenskega centra PEN na Tomšičevi 12 v Ljubljani. Sodelovala bosta  Janez Jug in Ifigenija Simonović.

 

Prireditve Slovenskega centra PEN sofinancira javna agencija za knjigo.

 

 

Bolečina in pogum - razstava Hirošima/Nagasaki na RTV Slovenija

V ponedeljek, 25. marca je bila v Muzeju novejše zgodovine odprta razstava Hirošima/nagasaki - bolečina in pogum, ki sodi med spremljevalne dogodke 51. Blejskega srečanja pisateljev. Kratko poročilo o razstavi si lahko ogledate v oddaji Kultura na RTV Slovenija, od 8,28 minute naprej. Več ...   

Prešernova nagrada Borisu A. Novaku

Boris A. Novak bo Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejel za izjemen in prepoznaven ustvarjalni opus, so na današnji tiskovni konferenci slab mesec pred podelitvijo na predvečer slovenskega kulturnega praznika 8. februarja sporočili iz Prešernovega sklada. Kot piše v utemeljitvi nagrade, pesnik, dramatik in prevajalec, ki je prav tako publicist, angažiran javni intelektualec, literarni znanstvenik in univerzitetni predavatelj, "slovensko literarno in, širše, kulturno krajino pomembno oblikuje že 40 let". Nazadnje se je podpisal pod Vrata nepovrata, to je novi Novakov pesniški vrhunec.

Velika Prešernova nagrada za življenjsko delo letos pripade pesniku, dramatiku in prevajalcu Borisu A. Novaku in baletnemu solistu, koreografu in režiserju Janezu Mejaču. Prejemniki nagrad Prešernovega sklada 2018 so baletna koreografinja Valentina Turcu, Mariborčanka s kariero v SNG Maribor in mednarodno, še posebej za dramsko zasnovo baletne mojstrovine Evgenij Onjegin, snemalec Marko Brdar, igralec Matej Puc, dramatičarka Simona Semenič, fotograf Boris Gaberščik in intermedijska umetnica Maja Smrekar.

Izjava ob umoru bolgarske novinarke Viktorije Marinove

Izjava Odbora pisteljev za mir Mednarodnega PEN

 

Odbor pisateljev za mir Mednarodnega PEN je pretresla novica o krutem napadu na bolgarsko raziskovalno novinarko The Viktorijo Marinovo v mestu Ruse na severu Bolgarije. Novice o njeni smrti so nas dosegle le nekaj dni po izginotju Jamala Khashoggija, novinarja, ki je kritično pisal o Saudskem režimu v Istanbulu in za katerega domnevajo, da je mrtev. 
‘Nezaslišano! V Evropi stanje ni bilo tako slabo od vojne v Bosni v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in še takrat je šlo za poročanje z vojnih območij', je dejal Marjan Strojan, predsednik Odbora pisateljev za mir. 
V manj kot letu dni smo bili priča smrti Daphne Caruani Galizia, ki je življenje izgubila v eksploziji avtomobilske bombe, streljanju na Jana Kuciaka in njegovo dekle na Slovaškem, poskusu umora črnogorskega raziskovalnega novinarja Olivera Lakića in prejšnji teden dveh novih smrti znanih novinarjev, ki še nista bili pojasnjeni.  
Odbor pisateljev za mir strogo obsoja te umore in zahteva takojšnjo preiskavo zločinov s strani ustreznih organov oblasti. 

pesem Bled

Pesem Bled, ki jo je napisal Michel Decor v pozdrav članicam in članom Slovenskega centra PEN v zahvalo za obisk v Narbonnu, na srečanju mediteranske pisateljske mreže, ki jo vsaki dve leti organizirata Francoski in Oksitanski PEN.

 

Bled

 

Blejski panj

je kotliček, napolnjen s peno,

ko se v gorskem vetru

razlega krik divjih živali. 

In nebeško ogledalo

posrka sok lipe,

ki ga nabira čebela. 

Pesnik pa vsakič postane

plesoči medved,

ki krona Lepoto, Dobroto,

izvir Miru

in pesmi ljubezni.

 

 

La ruche de Bled

Est un chaudron d’écume

Lorsque le vent des montagnes

Y pousse le cri des bêtes sauvages

Et son miroir de ciel

Y puise le suc du tilleul

Que l’abeille égraine.

Le poète, toujours,

S’y fera montreur d’ours

Pour couronner le Beau, le Bien,

Des causes de la Paix

Et des chansons d’Amour.

                                                                Michel Decor.

 

 

Lo buc de Bled

Es un pairòl d’espuma

Quora lo vent dels monts

Buta crit de feruna

E son miralh de cèl

Poja lo chuc del tèlh

Que l’aveta desgruna.

Lo poeta totjorn

S’i farà orsalhièr

Per coronar lo Bèl, lo Ben,

De las causas de Patz

E de cançons d’Amor.

 

                                                                Miquèl Decòr.

 

 

program za 51. Mednarodno srečanje pisateljev na Bledu

Program za srečanje je narejen, izšlo bo 5 publikacij. Vljudno vabljeni. Vsi dogodki razen sestankov so odprti za javnost.

Razpis za oddajo šolskih esejev

Spoštovani!

Slovenski center PEN letos organizira že 50., jubilejno srečanje pisateljev za mir na Bledu. V tem okviru že nekaj let zapored poteka tudi razpis za najboljši esej slovenskih srednješolk in srednješolcev na razpisano temo, o kateri na Blejskih srečanjih razpravljajo ugledni literarni ustvarjalci z vsega sveta. Zato vljudno vabimo tudi dijakinje in dijake vaše gimnazije, da pošljejo svoj esejistični prispevek. Letošnji temi sta dve, in sicer:

 

ZIDOVI, OGRAJE, MEJE

Ko je padel berlinski zid, smo upali, da se bodo sesule še druge ovire, ki preprečujejo, da bi se narodi in posamezniki srečevali ter živeli v miru. Imeli smo vendar solidno osnovo v dveh pomembnih listinah: Univerzalna deklaracija o človekovih pravicah OZN in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ki je postavila svoje sodišče s sedežem v Strasbourgu. Toda zdaj ugotavljamo, da na Bližnjem Vzhodu rastejo novi zidovi, da po svetu znova postavljajo ograje, ki ljudi držijo v enklavah, ter da so v Evropi meje ponovno zastražene in posamezniku ne dovoljujejo, da bi se svobodno gibal. Onkraj teh fizičnih zidov, ograj in mej ostajajo tudi »zidovi« v naših glavah. Ti zidovi nam preprečujejo, da bi se zanimali za kulture, civilizacije in jezike naših sosedov. Radi se ogradimo od problemov drugih, saj imamo na svojem vrtu misli in kulture dovolj dela in ne prenesemo, da bi kdo vstopal v domeno naših življenjskih pogledov in čustvovanj. Še vedno si postavljamo meje, da bi šli drugam, v drug svet, v svet svobode, drugačnih hrepenenj in iskrene besede. Povsod na svetu nas ščitijo temeljne človekove pravice. Ali je res tako? Ali nosimo v srcu in umu temeljne vrednote spoštovanja človeka in njegovih pravic?

LITERATURA KOT PRAVICA DO SANJ

Odkar človek hodi pokonci, zre v nebo in sanja, upa, da bo našel rajsko deželo. Hkrati sanja o družbi harmonije in sožitja. Sanja o družbi prijateljstva in dobrega sosedstva. Sanja tudi o najintimnejšem stiku z drugo osebo, s katero bi poletel proti neodkritemu obzorju misli in ljubezni. Že Sokrat je sanjal o svetu pravičnih in človeku naklonjenih bogov. Sanjal je o svetu, kjer bo lahko brez strahu izrekal resnico. Njegovi učenci že dva tisoč let in pol uresničujejo te sanje. Toda nekateri trdijo, da je sanjski svet že tukaj in da sodobna družba že omogoča uresničevanje najvišjih sanj. Dandanes je marsikje po svetu prepovedano sanjati ali sanjati drugače kot sanja večina. Marsikje je treba sanjati skrivaj. Zdi se, da imajo prav pisatelji največ svobode kot sanjači. Bralci delijo njihove sanje in sanjajo naprej, po svoje. Sanje so večno, se kar naprej obnavljajo. Vsi, ki sanjamo, bogatimo naš skupni sanjski svet.

Dijakinja ali dijak si izbere eno od razpisanih tem ter o njej napiše svoje literarno razmišljanje. Esej naj obsega vsaj 3.500 znakov in naj bo poslan v obliki tipkopisa. Opremljen mora biti z imenom dijakinje oziroma dijaka ter navedbo letnika in šole, ki jo obiskuje. Prav tako mora biti naveden tudi mentor ter njegov elektronski kontakt, na katerega bodo izbrane dijakinje in dijaki prejeli morebitno obvestilo o nagradi. Za vsako razpisano temo bo po kategorijah razdeljena ena nagrada. Kategoriji sta dve – srednješolci 1. in 2. letnikov skupaj ter srednješolci 3. in 4. letnikov skupaj. Skupno bomo torej podelili štiri nagrade. Upoštevani bodo zgolj prispevki, ki bodo prispeli v knjižni slovenščini.

Prispevke vaših dijakinj in dijakinj, prosimo, pošljite na el. naslov: slopen@guest.arnes.si ali v zaprti ovojnici na naslov: Slovenski center PEN, Komisija za šolski esej, Tomšičeva ul. 12, 1000 Ljubljana. Za vse informacije smo vašim mentorjem na voljo na tel. št. 030 321 710 (ga. Tanja Tuma). Komisija bo upoštevala vse prispevke, ki bodo do 15.3.2017 prispeli na vsaj enega od navedenih naslovov.

Želimo vam veliko razmišljujočih in ustvarjalnih trenutkov,

Ifigenija Simonović                                                                        Tanja Tuma

predsednica Slovenskega centra PEN                                     predsednica Komisije za šolski esej

28. marec - Sydney Lea v Centru poezije Tomaža Šalamuna

Vabimo vas v Center poezije Tomaža Šalamuna.

28. marca ob 19h nas bo obiskal Sydney Lea, pesnik lavreat iz Vermonta (2011–15), ki je študiral pri profesorju Haroldu Bloomu. Ustanovil je revijo New England Review in pisal za osrednje literarne revije in časopise: New Yorker, The Atlantic Review, The New Republic, The New York Times. Izdal je štiri zbirke esejev, roman, pesniško antologijo in dvanajst zbirk poezije. Večkrat je že bil gost na Mednarodnih srečanjih pisateljev na Bledu. S pesnikom se bo pogovarjal njegov prevajalec Marjan Strojan.

 

 

 

 

 

Literatura v azilu

Slovenska matica včeraj in jutri

Vabimo vas v Dvorano društva DSP in PEN  v sredo, 31. 1. 2018 ob 19. uri na pogovor Slovenska matica včeraj in jutri.

Slovenska matica je leta 2014 praznovala častitljivi jubilej, 150. obletnico ustanovitve. Slovenska politika je njen pomen za slovensko kulturo in zgodovino sicer že večkrat izrazila in poudarila, najbolj jasno pa je to storila konec lanskega leta, ko je sprejela Zakon o Slovenski matici ter ji tako omogočila lažje delovanje. Več o Slovenski matici, nekoliko o njeni preteklosti, dolgoletnem urejanju pravnega statusa in prihodnosti bosta na pogovornem večeru povedala njen predsednik in v. d. urednika akademik dr. Milček Komelj ter njen podpredsednik in predsednik SAZU akademik dr. Tadej Bajd. Z njima se bo pogovarjal Marko Golja.

28. marec - Hori Takeaki v Finžgarjevi galeriji

Vabimo vas v Finžgarjevo galerijo na Trnovem (Kolezijska ulica 1, Ljubljana)

28. marca ob 19h nas bo obiskal Hori Takeaki, japonski znanstvenik, pisatelj, predstavnik Spominskega muzeja žrtev bombardiranja Hirošime in Nagasakija, večkratni obiskovalec Mednarodnih srečanj pisateljev na Bledu in predstavnik Mednarodnega PEN centra.

Z Ifigenijo Simonović se bosta pogovarjala o haiku poeziji in o vojni in miru kot nepoetičnosti sodobnega sveta.  

 

 

 

 

 

 

Literatura v azilu: Sameer Sayegh in Ashraf Atraqchi

Jasenovac 1941-1945-2018 - prizorišče sprave ali prepira?

Dvorana društva DSP in SC PEN, sreda, 24.1.2018 ob 18.00

Na temo  Jasenovac 1941-1945-2018 - prizorišče sprave ali prepira? se bo z Ivom Goldsteinom pogovarjal Marko Golja.

Nočem vojakov, hočem civiliste

Boris A. Novak

 

         »NOČEM VOJAKOV, HOČEM CIVILISTE«

(poročilo o humanitarni pomoči Slovenskega in Mednarodnega PEN-a za begunce in pisatelje v obleganem Sarajevu)

 spominu pogumnih, lepih duš

Susan Sontag  in Maruše Krese

Na začetku oktobra 1991, ko smo v Sloveniji z olajšanjem pričakovali dokončen umik vojakov Jugoslovanske »ljudske« armade, agresija na Hrvaško pa se je tragično razdivjala, sem kot predsednik Slovenskega PEN-a sprožil humanitarno akcijo za begunce, ki so zaradi vojne nevarnosti ali političnega preganjanja začeli prihajati v Slovenijo iz različnih krajev nekdanje skupne države. Med prvimi so bili dubrovniški pesnik Luko Paljetak z ženo, prevajalko Anuško, črnogorski pesnik Jevrem Brković, beograjski novinar in ustanovitelj Romskega PEN centra Rajko Đurić itd. Naša solidarnostna dejavnost je bila karseda razvejena: obsegala je finančno pomoč, iskanje začasnega dela in zavetja, omogočanje zdravstvene oskrbe za begunce in člane njihovih družin, organiziranje številnih skupnih literarnih in mirovnih prireditev, prevajanje in objavljanje njihovih del, urejanje pravnih problemov (predvsem v zvezi z vizami, tranzitnimi vizami, pravnim statusom v Sloveniji in drugih državah), omogočanje šolanja otrokom begunskih družin itd. Zbiranje finančne pomoči je bilo pravzaprav najlažji del te dejavnosti. V času vojne smo finančno pomagali 40 pisateljem – beguncem, številko pa je treba pomnožiti s člani njihovih družin; celotna vsota je znašala dobrih 40.000 nemških mark.

Kmalu je postalo očitno, da Slovenski PEN ne more sam nositi tako težkega finančnega bremena, zato smo zaprosili za pomoč Mednarodni PEN, ki se je odzval z nekaj čeki Sklada za nujno pomoč (Emergency Fund) s sedežem na Nizozemskem; vodil ga je pokojni pesnik Henk Bernlef.

Od novembra 1992 smo humanitarno pomoč osredotočili na oblegano Sarajevo, mesto, kjer se je začela in končala tragedija 20. stoletja. Bosanski pesnik Josip Osti, ki ga je začetek obleganja rojstnega mesta presenetil v Sloveniji, nam je predlagal, da pošljemo pomoč desetim pisateljem, za katere je zanesljivo vedel, da so v Sarajevu. Sledilo je še dvanajst pošiljk denarja. Osti nam je še nadalje bistveno pomagal z informacijami in z zvezami. V naslednjih letih je seznam prejemnikov pomoči narasel na 155; celotna vsota je znašala 165.000 nemških mark.

Držali smo se načela, da naj pomoč prejmejo vsi pisatelji in pisateljice, ne glede na nacionalnost, tudi Srbi – pod pogojem seveda, da niso sodelovali pri napadih na Sarajevo. Da bi s finančno pomočjo »pokrili« čim večje število ljudi v stiski, smo prosili sarajevske kolege, naj termin »pisatelj« uporabijo na najširši možni način; tako smo med prejemnike pomoči vključili tudi publiciste, književne prevajalce, univerzitetne profesorje itd.

Pomoč so čez meje in področja oboroženih spopadov tihotapili naši zanesljivi in pogumni kurirji, enkrat tudi jaz sam, novembra 1994. Kar petkrat jo je nosil Sašo Novak, Slovenec, ki je dolgo živel v Sarajevu. Bil sem zelo ganjen, ko mi je povedal, da je bil kot otrok med drugo svetovno vojno tudi kurir mojega očeta Anteja, partizanskega komandanta.

Vse pošiljke so prišle na cilj. Edina izguba, ki smo jo pri tem utrpeli, je 500 mark, ki jih je eden izmed naših kurirjev morali plačati na mejnem prehodu med Hrvaško in BiH, sicer bi mu zaplenili celotno vsoto, ki jo je nesel.

To pomoč sta po Sarajevu, v sila nevarnih okoliščinah, nadvse korektno razdeljevala pesnica Ferida Duraković in pesnik Goran Simić, sicer neformalni vodja skupnosti Srbov, ki so ostali v obleganem Sarajevu, zvesti zavezi sobivanja s someščani in sodržavljani drugih nacionalnosti.

Če seštejemo pomoč beguncem in sarajevskim pisateljem, dobimo številko 205.000 nemških mark, kar pomeni, da je sleherni pisatelj z našega humanitarnega seznama prejel v povprečju 1.000 mark. Da bi si bolje predstavljali, kaj je ta vsota takrat pomenila, naj navedem, da sem kot urednik na založbi na začetku 90-tih let prejemal plačo v vrednosti 300 nemških mark, povprečna plača v Bosni in Hercegovini pa je bila še bistveno nižja, znašala je 100 mark. Pesnik Marko Vešović si je s prvo pošiljko pomoči kupil »furuno«, pečko na drva, ki je njegovi družini pomagala preživeti tri ledene sarajevske zime, ko v mestu ni bilo elektrike.

Organizirali smo mrežo PEN centrov in drugih organzacij, ki so donirale pomoč. Najbolj velikodušne vsote je prispevala dunajska ustanova Literar-Mechana na pobudo Avstrijskega PEN-a, izredno solidarnost pa so poleg Avstrijskega PEN-a izkazali tudi Nemški, Švedski, Francoski, Danski in Galicijski PEN center. Pomoč je pošiljala tudi skupina ameriških pesnikov in študentov Kreativnega pisanja pod vodstvom pesnika Richarda Jacksona. Mnogi posamezniki in posameznice so prispevali dragocene vsote; naj med njimi posebej izpostavim širokogrudno kitajsko pisateljico Han Suyin.

Po svojih kanalih smo v Sarajevo posredovali tudi pomoč, ki so jo zbirale druge organizacije, npr. ameriški in slovenski gledališčniki. Upoštevaje vse te različne vire je pomoč, ki smo jo pošiljali, zajela 445 intelektualcev, pisateljev in drugih umetnikov.

Razvili smo tudi druge oblike pomoči. Najtežje je bilo prepričati veleposlaništva različnih držav, da beguncem podelijo vize in statuse, ki so jim omogočali zaščito. Izjemno naporno in polno razočaranj je bilo sodelovanje z oblastmi novoustanovljene slovenske države: režim na mejah in odnos do beguncev se je nenehno spreminjal, pogosto sem moral urgirati pri najvišjih politikih, ki sem jih poznal še iz disidentskih časov; včasih so prisluhnili in pomagali, še pogosteje pa ne. Moj predlog, naj bi sistemsko uredili zdravljenje za begunce umetnike, je vlada zavrnila, obljubila pa je, da bo neformalno namignila pristojnim, naj poskrbijo za zadevo. Nižji uradniki so bili osorni, tudi kričali so name. Poudariti velja, da je našo humanitarno dejavnost moralno podpiral tedanji predsednik RS Milan Kučan. Oblegano Sarajevo sta obiskala zunanji minister Dimitrij Rupel in notranji minister Igor Bavčar. Slovenska policija naši dejavnosti sicer ni bila naklonjena, vendar se je korektno držala dogovorov, česar ne morem trditi za vsa naša diplomatska in konzularna predstavništva, ki sem jih v tej zvezi kontaktiral. Ob tem je treba upoštevati, da se je v tem obdobju v Slovenijo zateklo kar 70.000 beguncev, kar je bil za mlado državo tudi v ekonomskem smislu velik napor. Če to primerjamo s sedanjim stanjem, ko se neprimerno bogatejša Slovenija otepa neprimerno manjšega števila beguncev, moramo ugotoviti, da je bila solidarnostna zavest v 90-tih letih neprimerno bolj razvita kot danes, ko se naša država propagandno kiti s sloganom S-LOVE-nia.

S hvaležnostjo se spominjam velikodušne pomoči, ki so jo ranjenim in bolnim beguncem nudili slovenski zdravniki in drugo medicinsko osebje – včasih tudi brez kritja in vednosti uradnih organov, tako rekoč ilegalno. Vsaka čast tem plemenitim Hipokratovim dedičem!

Večjemu številu beguncev sem pomagal tako, da sem jih v tretje dežele pošiljal s pomočjo solidarne gostoljubnosti mnogih pisateljskih društev po svetu. Naj omenim le nekatere primere: l. 1993 je Ameriški PEN na moj predlog podelil mirovno nagrado Zoranu Mutiću, beguncu iz Sarajeva, in Svetlani Slapšak, disidentki iz Beograda. Nemški in Avstrijski PEN sta organizirala štipendije za pisatelje begunce. V tem okviru je več sarajevskih pisateljev – Kaća Čelan, Josip Osti, Valerija Skrinjar Tvrz in Stevan Tontić – na moj predlog prejelo štipendije Böllove fondacije, kar jim je omogočilo večmesečno bivanje in mirno literarno delo v Nemčiji, enako beograjski pesnik Milan Đorđević in drugi. Sarajevski pesnik Mile Stojić se je z družino začasno naselil na Dunaju, ker je dobil štipendijo Literar-Mechane. V povezavi s Komitejem za preganjane pisatelje (Writers in Prison Committee) Mednarodnega PEN-a ter z Ameriškim in Švedskim PEN-om smo predlagali več pisateljev beguncev za različne mirovne nagrade. Švedski PEN je beguncem in njihovim družinam priskrbel stanovanja in vso potrebno oskrbo.

Humanitarna dejavnost Slovenskega PEN-a ne bi bila možna brez požrtvovalnega dela pred kratkim umrle gospe Sonje Tomše, neskončno skrbne in natančne blagajničarke, ter gospe Elze Jereb, dolgoletne sekretarke in duše Slovenskega PEN-a, ter neutrudnega Josipa Ostija, ki nam je pomagal s številnimi nasveti.

Kadarkoli je bilo potrebno, sta na pomoč priskočili sijajni, globoko človeški tajnici Društva slovenskih pisateljev, Anja Uršič in pokojna Barbara Šubert, ter drugi. DSP je prav tako ustanovilo poseben sklad za pomoč pisateljem beguncem.

Svetovni kongres Mednarodnega PEN-a v Riu da Janeiru decembra 1992 me je določil za organizatorja solidarnostne pomoči pisateljem beguncem in kolegom, ki so ostali v obleganem Sarajevu. Na kongresu PEN-a v Santiagu de Compostela septembra 1993 pa je skupščina delegatov ustanovila ad hoc komite, poimenovan Sarajevski komite, v katerega se je včlanilo 35 centrov. Predsedniško mesto je bilo zaupano meni. Na tem kongresu je bil po dolgoletnih naporih in bolečih polemikah končno ustanovljen tudi PEN center Bosne in Hercegovine, kar je bosanskim pisateljem ogromno pomenilo; za prvega predsednika so izvolili prof. dr. Tvrtka Kulenovića.

Humanitarna pomoč v prid bosanskim pisateljem pa ni bila omejena le na člane Sarajevskega komiteja. Nekateri penovci so organizirali tudi izjemno obsežne solidarnostne akcije, ki so zaradi splošnega humanitarnega značaja daleč presegale pomoč, namenjeno zgolj pisateljskim kolegom. Nemara največja dejavnost te vrste je bila belgijska Balkan Aktie, ki jo je ustanovila in vodila tedanja predsednica Flamskega PEN-a, pisateljica Monika b. van Paemel. Organizirala je nič manj kot 42 begunskih centrov, večinoma v Bosni (na oskrbi je imela tudi sarajevsko bolnišnico Koševo), nekaj centrov pa je bilo tudi na Hrvaškem in celo v Srbiji (Deliblato); v Sloveniji je bila pomoč te organizacije namenjena begunskim otrokom na Ptuju ter beguncem, tedaj zbranim v ljubljanski vojašnici na Roški cesti. Bosanskim beguncem je baronica van Paemel v Belgiji uredila poseben status.

Pri humanitarni pomoči se je z osebnim pogumom izjemno izkazala Maruša Krese, ki je v Sarajevo prinašala velikodušno pomoč iz Nemčije, kjer je pred tem dolgo živela in delala. V spomin pokojni pisateljici in prijateljici naj povem, da sem jo l. 1993 prepričeval, naj nikar ne gre v Sarajevo, saj je še zmeraj imela odprto rano po operaciji – odstranitvi ledvice, ki jo je darovala svojemu bolnemu sinu. Ni me poslušala, velika, lepa duša. Šla je v oblegano Sarajevo.

Nekateri PEN centri, ki so bili sicer člani komiteja, so ob skupni razvili tudi lastne dejavnosti, za katere jim gre pohvala in zahvala. Poudariti velja velikansko materialno in moralno pomoč, ki jo je omogočil Ameriški PEN, v Sarajevo pa prinašala Susan Sontag. Naj se pohvalim, da je pri pripravah na potovanje v Sarajevo ta fascinantna gospa podrobno preštudirala obsežno dokumentacijo, ki sem ji jo posredoval prek tedanje izvršne direktorice Ameriškega PEN-a Karen Kennerly. Pozneje sva s Susan Sontag sodelovala pri urejanju namestitve nekaterih beguncev v zahodnih državah. Kot je splošno znano, je Susan Sontag s svojim obiskom veliko naredila za oblegano mesto, tako v smislu konkretne pomoči kot v smislu udarne simbolne geste; njena režija Beckettove drame Čakajoč Godota v le s svečami razsvetljenem Kamernem teatru bo ostala zapisana v zgodovino etike. Enako velja za Juana Goytisola, Moniko van Paemel, Bernarda-Henrija Lévyja in druge.

Susan Sontag nikoli nisem srečal v živo, v tistih hudih letih pa sva komunicirala prek intenzivne korespondence. Kar najbolj me je počastila z vzdevkom, ki mi ga je nadela – Novak the Good, Novak Dobri.

Naj tu evociram tudi spomin na obisk slovenskih pisateljev obleganemu mestu. Tja smo potovali Niko Grafenauer, Drago Jančar, Josip Osti in jaz. V Sarajevo sta nas povabila kulturno društvo Cankar, v katerem so se zbirali tamkaj živeči Slovenci, in med vojno ustanovljeni PEN center BiH. Energični spiritus movens kulturnega življenja sarajevskih Slovencev, Stanislav Koblar, je obisk organiziral z zanj značilno pedantnostjo. Po dolgotrajnih pripravah se je primeren trenutek prikazal ob koncu oktobra 1994. Slovenska nacionalna komisija za UNESCO nam je s prijazno pomočjo gospe Zofke Klemen Krek priskrbela vse potrebne dokumente: imeli smo status delegacije UNESCA, ker je ta agencija Združenih narodov za znanost in kulturo organizirala obiske umetnikov v obleganem mestu; polnomočje nam je s posebnim pismom podpisal g. Federico Mayor, tedanji generalni direktor UNESCA. Kot se je pozneje izkazalo, nas je ta dokument po verjetnosti rešil velikih nevšečnosti, morda nam je celo rešil življenja. Obenem sem sam odpotoval v Sarajevo kot organizator penovske humanitarne pomoči, zato je naša četverica imela tudi status odposlancev Mednarodnega PEN-a. Na podlagi teh dokumentov nam je UNPROFOR (tedanja vojaška formacija Združenih narodov za mirovno posredovanje v jugoslovanskih vojnah) izdal dovoljenje za polet z vojaškim transportnim letalom. Predstavniki UNPROFOR-ja so nas pisno in ustno resno opozorili, da je položaj v Sarajevu precej labilen in nevaren, da nam potovanje odsvetujejo ter da nam v primeru zelo možnih zapletov ne morejo zagotoviti povratnega poleta. V Sarajevo je bilo namreč laže priti kakor iz njega oditi. Pomenljivo je bilo v tem smislu že samo uradno ime te vojaške letalske zveze – MAYBE AIRLINES.

Poleteli smo z zagrebškega letališča, vendar ne direktno v Sarajevo, temveč v širokem loku čez s soncem obsijano Dalmacijo. Veselo sem bil presečen, da sem na letalu srečal sarajevsko prijateljico Amelo Simić, ženo zgoraj že omenjenega Gorana, našega zaupnika pri razdeljevanju pomoči sarajevskim pisateljem. Amela je bila prevajalka Susan Sontag. Po kratkem potovanju v normalen svet, oddaljen od vojne, se je vračala domov, k družini, in nam je dala obilo koristnih informacij in napotkov.

Na sarajevskem letališču, ki je bilo videti kot en sam bunker, so nam predstavniki britanske ambasade, ki so prišli čakat Amelo z džipom, ponudili, da nas zapeljejo do mesta. To prijazno gesto smo odklonili, saj nas je čakal oklepnik UNPROFOR-ja, kar se je izkazalo za napako, ki bi nas utegnila drago stati. Oklepnik so namreč vozili egiptovski vojaki, ki so nas – kljub jasnim navodilom, kam smo namenjeni – iz ne povsem jasnih razlogov (nevednost? naivnost? nemarnost? nespoštovanje povelj? namenoma?) peljali čez ozemlje, ki so ga kontrolirali bosanski Srbi. Sedel sem ob ozki lini za voznikom. Prvo znamenje, da nekaj ni v redu, sem začutil, ko sem na cesti zagledal množico ljudi, med katerimi se mnogi niso hoteli umakniti oklepniku; otroci so tekali po pločnikih, skakali pred drveče vozilo ter kazali dvignjene sredince in druga provokativna znamenja. Množica pred nami se je vse bolj zgoščala, tako da je moral voznik čedalje bolj upočasnjevati vožnjo. Nazadnje nas je ustavil tesen obroč, sestavljen iz kakšnih sto, morda dvesto ljudi. Bilo nam je jasno, da smo med Srbi. Oklepnik je obkolila skupina mladeničev, ki so proti nam uperili kalašnikove. Samodejni spomin na vojaščino mi je prišepnil, da samo po sebi to še ni nevarno, saj z brzostrelkami jeklenega vozila ne bi mogli prebiti; za to bi potrebovali težje orožje. Tedaj je mladenič kakih sedemnajstih ali osemnajstih let s kalašnikovom na prsih stopil k zadnjim vratom oklepnika in v srbščini ukazal, naj odpremo vrata. Dotlej smo bili mirni. Vznemirili smo se šele takrat, ko smo opazili hud strah v obnašanju naših oboroženih spremljevalcev – egiptovskih vojakov ZN; začeli so živčno kričati na nas »ID, ID (aj di, aj di)!«, češ da se moramo legitimirati. Nato so naredili nekaj, kar je bilo po pravilih UNPROFORJA najstrože prepovedano in je bilo tudi povsem nepotrebno: odprli so vrata oklepnika! (Vsi pa smo se živo spominjali poročil, kako so na ta način nekoč zajeli podpredsednika legitimne bosanske vlade in ga na mestu ustrelili.) Spreletela me je skrb za Ostija: ker je bil znan kritik agresije bosanskih Srbov, bi se mu lahko kaj zgodilo. Bliskovito sem razmišljal: ne smemo pokazati osebnih dokumentov. Jaz pa sem nosil 20.000 mark pomoči za sarajevske pisatelje; skrival sem jih pod svinčenim oklepom, a šlo je za zajeten kup prepotenega papirja, v bankovcih po 5, 10 in 20 mark, saj so bili večji na sarajevskem črnem trgu neuporabni. Če bi me pregledali, najbrž danes ne bi pisal tega poročila. Iz žepa sem izvlekel le dokumente Združenih narodov in jih podal Niku, ki je sedel pri vratih. Stari borec se je odlično znašel: oboroženim mladeničem je mirno in suvereno pomolil pod nos te dokumente. Nezadovoljno so momljali in očitno razmišljali, kaj storiti. Vsi mi smo molčali, da ne bi izdali, da smo Slovenci. Zavedali smo se namreč, da nas v tem primeru ne bi kar tako spustili naprej. – Vse se je srečno končalo. Zgodilo se je tako hitro, da ni bilo časa za strah. Da smo bili tedaj v smrtni nevarnosti, je prišlo za nami, ko smo dosegli cilj poti – Sarajevo.

Da je bilo ravnanje egiptovskih vojakov strahopetno in neregularno, smo se imeli priložnost prepričati ob vrnitvi iz mesta na letališče, ko nas je peljal oklepnik v sestavi francoskega bataljona, ki je držal položaje na najbolj občutljivi točki mesta – v samem središču, ob reki Miljacki. Francoski vojaki so ves čas vožnje imeli brzostrelke uperjene skozi line navzven, pripravljeni za strel.

Sprejela sta nas član bosanskega predsedstva, g. Mirko Pejanović, in predsednik BiH, g. Alija Izetbegović. Pričakovali smo krajšo, zgolj protokolarno avdienco, vendar se je čedalje živahnejši in toplejši pogovor raztegnil krepko čez uro. Predsednika Izetbegovića sem seznanil s humanitarno dejavnostjo Slovenskega in Mednarodnega PEN-a, Drago Jančar pa je opozoril na težak položaj tistih Srbov, ki so zvesto ostali v mestu, izpostavljeni tako obstreljevanju srbskih topov kot nezaupanju svojih sosedov drugih narodnosti. Naš visoki sobesednik je modro sprejel Jančarjevo kritiko: rekel je, da so Srbi edini segment sarajevske populacije, ki je imel možnost moralne izbire – ostati ali zapustiti mesto, ter da je tiste, ki so ostali, treba toliko bolj spoštovati.

Do konca svojih dni bom prelistaval spominski album podob obleganega Sarajeva: Josip, Niko, Drago in jaz v oklepnem vozilu z registrsko oznako UNPF 6278 – Ulica Vase Miskina in tržnica, kjer sta eksplodirali morilski granati – Amela in Goran – Ferida in Stanko – naš dragi Jurica, se pravi dobri Juraj, prof. dr. Martinović, profesor slovenske književnosti na tamkajšnji univerzi in nekdanji župan mesta, med vojno ranjen – dostojanstvena in modra prof. dr. Hanifa Kapidžić Osmanagić – veliki pesnik in velika duša Izet Sarajlić, ki mi je v zahvalo napisal pesem, da sem deški dvojček Annette von Droste-Hülshoff, nemške pesnice, katere portret je krasil bankovce za 20 mark – fotograf Božović, ki je posnel nekaj najbolj dragocenih fotografij naših življenj – dobrodušni šofer Siniša – taksist, ki nas je vozil skozi sarajevsko noč s sto na uro in z ugasnjenimi žarometi, ker se je bal ostrostrelcev – in otroci, otroci, ki so se brezskrbno igrali na sarajevskih ulicah, spremenjenih v tarče ... In tiha gospa, ki je v Cankarju kuhala za nas, nam pa je bilo vselej tako nerodno, dvakratno nerodno, ker so dobri gostitelji poskrbeli za našo prehrano v mestu, ki je bilo na smrt lačno, in zato, ker nismo vedeli, kaj se spodobi in kaj se ne spodobi – sprejeti ali zavrniti tako dragoceno darilo ...

Naj v zvezi s to tiho gospo zapišem zgodbo, ki sem jo upesnil tudi v svojem epu Vrata nepovrata. Susan Sontag je med drugim svoji dragi prevajalki Ameli Simić podarila dišeče milo, Amela pa ga je v znamenje hvaležnosti podarila – pravzaprav vsilila – meni. Potem ko sem bosanskim penovcem izročil 20.000 nemških mark, smo med stiki s slovenskim kulturnim društvom Cankar s šokom ugotovili, da sarajevskim Slovencem slovenska država ne pomaga dovolj. Zato sem s soglasjem svojih sopotnikov društvu Cankar izročil denarno rezervo iz blagajne Slovenskega PEN-a, ki sta mi jo zaskrbljeni gospe Jereb in Tomše dali za vsak primer, če bi morali dlje časa ostati v obleganem mestu. Ker nisem imel ničesar več za tiho gospo, ki nam je ves čas obiska požrtvovalno pomagala, sem ji dal tisto dišeče milo, ki ga je Susan dala Ameli, Amela pa meni. Leta pozneje, ko sem nekoč v Sarajevu bral pesmi, me je po literarnem večeru počakala ta tiha gospa in se mi zahvalila za milo. To dišeče milo, ki je šlo iz rok v roke in nazadnje pristalo v rokah, ki so ga najbolj potrebovale, sem v epu Vrata nepovrata upesnil kot simbol obleganega mesta in medčloveške solidarnosti. Milo je postalo milost. Prepričan sem, da ta drobna zgodba več pove o grozi nekajletnega obleganja Sarajeva kot glasne, velike, patetične besede.

Resnico našega obiska je lepo strnil Goran Simić: »Doslej so Sarajevo obiskali mnogi, ki so obljubljali pomoč, pa niso ničesar storili. Slovenski pisatelji pa so najprej nekaj naredili za nas ter šele nato prišli na obisk.« S temi besedami nas je nagovoril v prostorih kulturnega društva Cankar, ki je tedaj imelo sedež na Ulici Maršala Tita, v precej razrušenem poslopju Ljubljanske banke. V tej zvezi naj bo za vse večne čase znana sramota, da je v nasprotju s slovenskimi pisatelji osrednja slovenska banka svoje bosanske stranke pustila na cedilu! Če bi slovenski bankirji – ti sebični idioti! – v letih vojne na Hrvaškem in v Bosni ravnali tako kot slovenski pisatelji, bi bila NLB zdaj najmočnejša banka v regiji, tako pa ... tako pa slovenski davkoplačevalci, vključno s pisatelji, zdaj plačujemo za bankirsko sebičnost in idiotizem.

Iz Sarajeva smo se vrnili živi in zdravi. Obdajali so nas mešani občutki: ob skrajni pretresenosti smo bili obenem srečni, da je sarajevsko potovanje – med podzemeljske sence smrti – za nami in da se vračamo v življenje ...

Prepričan sem, da smo vsi štirje čutili, da smo v Sarajevu dokončno postali »vojni kameradi«. Tesno sodelovanje pri organiziranju humanitarne pomoči je utrdilo moje prijateljstvo z Josipom. Nastopil je tudi na literarnem večeru Društva slovenskih pisateljev v Cankajevem domu 27. junija 1991, na večer prvega dne vojne za Slovenijo, takrat, ko je zunaj divjala nevihta v vsakršnem smislu besede, občinstva pa je bilo manj kot nastopajočih pesnikov. Z Nikom in Dragom sem nato preživel vse dneve in noči te k sreči kratke vojne na uredništu Nove revije: po svojih močeh, kot intelektualci, smo se borili za Slovenijo, pošiljajoč sporočila o resnici agresije Jugoslovanske armade na vse konce sveta. Skupaj z Jaroslavom Skrušnyjem, Tomažem Zalaznikom in Gordano Vrabec smo sestavljali »vojno redakcijo« Nove revije. »Vojno kameradstvo« je intenziven in doživljenjski odnos, ki se ga ne da reducirati na običajna razmerja tovarištva in prijateljstva. Ima posebno čustveno barvo prav zato, ker nastane kot posledica skupne izkušnje nečesa najstrašnejšega in najhujšega – vojne.

Pri humanitarnem delovanju smo se soočali tudi z zelo bolečimi psihološkimi problemi: begunci so ljudje, ki izgubijo svoje družine, ognjišča in domovine, zato niti najširša humanitarna pomoč ne more nadomestiti njihove izgube. Prejemanje pomoči utegnejo doživeti kot ponižanje; nekateri begunci so bili včasih prizadeti ob naših najboljših solidarnostnih namenih. Mnogi med njimi so živeli v takem stresu, da so postali živčno razrvani ali pa povsem pasivni; pričakovali so, da bomo vse postorili namesto njih. Včasih so se pojavila tudi znamenja podzavestnega sovraštva zoper humanitarne aktiviste, ki smo jim pomagali. V takih primerih smo se morali obnašati racionalno in se zavedati psihološkega mehanizma, ki jih je pripeljal v to stanje. Očitno je šlo za transfer: namesto tistih, ki so jih pahnili v trpljenje, so sovraštvo prenesli na najbližje, tiste, ki smo jim pomagali. In: kdor daje pomoč, ima moč nad tistimi, ki jo prejemajo, zato slednji – ob zavestnih občutkih hvaležnosti – včasih obenem podzavestno sovražijo tiste, od katerih so odvisni. V nekaterih, k sreči redkih primerih smo zasledili tudi poskuse zlorabe naše humanitarne dobre volje ali pa celo prilastitve denarja, ki ga pravzaprav niso potrebovali ali pa so ga drugi bolj nujno potrebovali. V razmerah tragične vojne smo sicer lahko razumeli tudi take reakcije, vendar so bile zaradi korektnih medčloveških odnosov in drugih beguncev seveda nesprejemljive. Eden izmed najbolj drastičnih tovrstnih primerov je bila bosanska pisateljica, ki si je na račun bolnih otrok na veliko sposojala denar z obljubo, da ga bom vrnil jaz. Švedski PEN jo je z družino najprej naselil v manjšem severnem mestu, vendar je pisateljici uspelo prepričati švedske kolege, da so družino preselili v Stockholm, kjer smo se l. 1994 srečali. Pisateljica mi je prostodušno dejala: »Res je, vse sem okrog prinesla, kaj sem pa v tej stiski mogla drugega?« In jaz? Smejal sem se. In smo se vsi smejali, tudi navidezno mrzli, pa v resnici tako dobri Švedi.

Mučni so bili napadi, ki so bili motivirani bodisi z ljubosumnostjo (da so drugi dobili več in preveč) ali pa z politikantskimi in nacionalističnimi motivi. Najbolj neprijeten tovrsten zaplet je bil povezan z nagrado Sklada za svobodno izražanje (Fund for Free Expression) iz ZDA, ki nas je prosil, naj za njihovo nagrado predlagamo pisatelje iz nekdanje Jugoslavije. Predlagal sem celotno skupino pisateljev, ki so ostali v obleganem Sarajevu. Mojega predloga niso sprejeli. Sklad za svobodno izražanje je nedvomno imel najboljše namene, vendar je naredil napako, ko je omejil število nagrajencev na zgolj 24. Čeprav nam ideja o omejitvi seznama nagrajencev ni bila všeč, saj je šlo za selekcijo med pisatelji, ki jih je vse enako zadela nemila usoda, smo nagrajencem korektno posredovali ta denar (24.000 dolarjev = 1.000 dolarjev za slehernega pisatelja na seznamu izbranih). Zaradi te nagrade je četverica sarajevskih pisateljev, članov Hrvaškega PEN-a, na krivičen in zlonameren način v delu hrvaškega tiska večkrat napadla našo humanitarno dejavnost, poimensko pa Susan Sontag in mene, predvsem pa Josipa Ostija, češ da smo skovali zaroto ter črtali s seznama za to nagrado imena hrvaških pisateljev. Večkrat smo bili prisiljeni objavljati demantije. Hrvaški PEN se je odločno postavil na našo stran in javno zanikal te nepravične obtožbe. Eden izmed dokazov naše nepristranskosti je dejstvo, da so vsi štirje pisatelji, ki so nas obtožili predsodkov zoper Hrvate, prejemali finančno pomoč iz našega humanitarnega sklada – dejstvo, ki so ga v svojih obtožbah namenoma zamolčali.

Še bolj mučen pa je bil nesrečen razvoj naših naporov, da bi pomagali pri obnovi Nacionalne knjižnice BiH, znamenite Vijećnice, ki je bila l. 1992 uničena med bombardiranjem Sarajeva. Direktor te pomembne ustanove je na varno evakuiral najbolj dragocene knjige, npr. znamenito Sarajevsko Hagado, enega najpomembnejših spomenikov judovske kulture.Glasbeni novinar Ognjen Tvrtković, ki je med požarom pomagal reševati knjige, je ravno nesel na varno pesniške zbirke Daneta Zajca, ko je zaradi žeje spil tekočino, za katero je mislil, da je bila voda, pa je bil žal vitriol, ki mu je požgal želodec; zdravil se je v ljubljanskem Kliničnem centru. Direktor knjižnice se je spomladi 1993 zatekel v Slovenijo, kjer je organiziral skupino za obnovo knjižnice v okviru Univerze v Mariboru. Slovenski PEN, Sarajevski komite in Mednarodni PEN so pomagali tej skupini vzpostaviti stike z narodnimi knjižnicami in različnimi skupinami po vsej Evropi, ki so pokazale pripravljenost pomagati pri obnovi tako pomembne kulturne institucije; v ta plemeniti pojekt so se vključili tudi predsedniki več evropskih držav – zelo aktiven je bil češki predsednik in naš pisateljski kolega Václav Havel. Del uničenega knjižnega fonda je bil obnovljen zato, ker so vse narodne knjižnice v nekdanji skupni državi (v vseh prestolnicah nekdanjih republik) prejemale dolžnostne izvode knjig vseh jugoslovanskih založnikov; v ta projekt se je dejavno vključila tudi Narodna in univerzitetna knjižnica iz Ljubljane, ki je darovala del svojih knjig, da bi pomagala obnoviti knjižni fond sarajevske Narodne knjižnice.– Spomladi 1994 se je v Ljubljani pojavil visoki predstavnik vlade BiH in me povabil na večerjo. Obvestil me je, da so imenovali novega direktorja Narodne knjižnice, češ da je prejšnji direktor škodoval interesom te ustanove in celo sam podtaknil požar. Na neprijeten način je izrazil pričakovanje, da se bom od distanciral od dotedanjih dejavnosti za rešitev knjižnice. Jasno sem mu dal vedeti, da tem obtožbam ne verjamem. Samo po sebi se razume, da je imela vlada BiH pravico voditi politiko svoje narodne knjižnice, a očitno je bilo, da se je zamenjava na vodstvenem položaju zgodila samo zaradi dejstva, ker je bil prejšnji direktor po narodnosti Srb. Ta nesrečni konflikt je paraliziral dejavnost mnogih skupin po vsej Evropi.

Seznam prejemnic in prejemnikov naše pomoči mi še zmeraj drhti pred notranjimi očmi spomina. Od daleč še zmeraj spremljam te kolegice in kolege, izide njihovih knjig, uspehe, težave in žal tudi smrti. Ne morem drugače, saj se še zmeraj čutim odgovornega zanje. Naj tu omenim le nekatere zgodbe.

Prednost pri razdeljevanju pomoči so seveda imeli ranjeni in bolni pisatelji ter njihovi družinski člani. Tako smo pokrili stroške specialističnih pregledov za moža dramatičarke Kaće Čelan, ki je bil operiran zaradi možganskega tumorja. Poskrbeli smo za zdravljenje bolnega sina pisatelja Ivana Lovrenovića. Pri bombardiranju ranjenemu pesniku Rešadu Hadroviću smo organizirali in plačali operacijo oči, ki je morala biti takojšnja, sicer bi v enem mesecu povsem izgubil vid. Teman je bil dan, ko sem pred nekaj leti izvedel za njegovo smrt.

Eden izmed bosanskih pesnikov je uporabil našo finančno pomoč, da je podkupil različne paravojaške formacije ter na ta način zaščitil sebe in člane svoje družine pred smrtjo, ki jim je grozila med pobegom iz bosanskega pekla.

Pesnika Amira Talića sem rešil iz zapora v Banja Luki. Zbral sem protestne izjave in zahteve za izpustitev, ki jih je spisalo več evropskih PEN centrov. Nakar mi je v roke po naključju prišel privatni naslov direktorja zapora. Bal sem se, da najvišji banjaluški birič moje pošiljke ne bi prejel, če bi jo poslal z uradne slovenske pošte, saj bi jo po vsej verjetnosti prestregla cenzura Republike srbske. Zato sem se sredi noči odpravil na avtobusno postajališče ob Gospodarskem razstavišču, od koder je vozil avtobus za Banja Luko. Podkupil sem enega izmed potnikov, da je pošiljko oddal na banjaluški pošti. Že čez tri dni sem prejel obvestilo, da je bil Amir Talić izpuščen iz zapora. Direktor se je očitno na smrt prestrašil, da mednarodna skupnost pozna njegov osebni naslov, da torej utegne odgovarjati za vse nasilje, ki ga je izvajal z arogantno zavestjo varnosti, da mu nihče nič ne more.

Velikega pisatelja Dževada Karahasana sem razglasil za mrtvega. Prejel sem novico o njegovi smrti in jo, kot je bilo v navadi, preveril pri več medsebojno neodvisnih virih, in vsi so jo potrdili. Nato sem napisal nekrolog za Dževada in ga razposlal po svetu. Čez nekaj dni se je izkazalo, da je bila ta novica k sreči neresnična. Ob prvem srečanju se mi je Dževad s smehom in tipičnim bosanskim humorjem zahvalil za najlepši tekst, kar jih je kdo kdaj napisal o njem.

Najbolj presunljive so bile usode otrok, sarajevskih in begunskih. Naj to ilustriram z zgodbo, ki se je srečno končala. Potem ko sta junaško prestala obleganje Sarajeva, sta se na predvečer osvoboditve in miru sarajevska prijatelja Goran in Amela odločila, da njuni mešani srbsko-muslimanski družini ni več obstanka v tem nesrečnem mestu. S Susan Sontag sva spisala obsežno korespondenco pri iskanju rešitve za to družino. Susan je uporabila vso svojo moralno avtoriteto, ki jo je uživala v mednarodnih krogih, da je tej družini uredila zavetje v Kanadi. Amela se je v zadnji vojni zimi z obema otrokoma – dvanajstletno deklico in sedemletnim dečkom – prebila čez planino Igman med obstreljevanjem kolone beguncev. (Za našo generacijo je ta dramatični dogodek razkril vso degradacijo srbskega nacionalizma, saj je ena izmed najbolj junaških in tragičnih epopej druge svetovne vojne bil zimski marš Prve proletarske brigade čez Igman januarja 1942; pri tem umiku pred nemško ofenzivo ob izredno nizki temparaturi je veliko partizanov izgubilo življenje ali pa so jim morali brez narkoze amputirati ude.) Na poti v Kanado se je ta tako ljuba trojka ustavila v Ljubljani. Otroka sta bila čudovita, nenavadno mirna. Deček je skoraj polovico življenja preživel v vojni. Bilo ga je ganljivo gledati, kako uživa v najmanjših podrobnostih za nas povsem samoumevnih civilizacijskih pridobitev. Želel si je v veleblagovnico Maximarket, da bi se peljal s premičnimi stopnicami. Ves dan je govoril o lego kockah; ko pa sem mu v trgovini z igračami hotel podariti škatlo lego kock z gusarji, me je do dna pretresel njegov odgovor: »Neću vojnike, hoću civile. (Nočem vojakov, hočem civiliste.)«

Toliko let pozneje mi gre ob teh besedah na jok ...

Danes je ta deček star trideset, njegova sestra pa petintrideset let. Obema želim srečno in mirno življenje!

 

 

________________

To spominsko poročilo sem sestavil na podlagi svojega Poročila o humanitarni dejavnosti Slovenskega PEN centra in Sarajevskega komiteja mednarodnega PEN-a od oktobra 1991 do novembra 1994 (za 61. svetovni kongres Mednarodnega PEN-a v Pragi, novembra 1994) ter zapisa Obisk delegacije slovenskih pisateljev v Sarajevu (Nova revija, št. 153-154, januar-februar 1995).

22. marec - gostje s Koroške, ob 18h

Vabimo vas na srečanje s pisatelji s Koroške. Pripravili smo ga skupaj z Društvom slovenskih pisateljev v Avstriji, Združenjem koroških pisateljev – Kärntner SchriftstellerInnenverband, z Avstrijskim kulturnim forumom pri Avstrijskem veleposlaništvu.

Predstavili se bodo avstrijski pisatelji, ki pišejo v nemškem jeziku, nekateri tudi v slovenščini, in so naši cenjeni sosedje:
Peter Wawerzinek, Gernot Stadler, Gernot Ragger, Alfred Woschitz, Sieglind Demus, Dagmar Travner,
Ivana Kampuš in Gabriele Russwurm-Biro.

Najava januarskih dogodkov: Ljubljana - mesto literature

Slovenski center PEN sodeluje tudi z Ljubljano - mestom literature. Naše dogodke objavljajo v svojih medijih.

Roman Stevana Živanovića Blejski zvon

kje: Dvorana DSP in PEN

kdaj: 14. 5. 2018 ob 19.00

S predsednikom Zveze za esperanto mag Janezom Jugom in esperantskim avtorjem in prevajalcem g. Vinkom Ošlakom se bo o knjigi Blejski zvon, napisani v esperantu, pogovarjala Ifigenija Simonović.

Večeri poezije brez zidov

ZA SVET BREZ ZIDOV

Literarna branja: Ljubljana, Celje, Zagreb, Trst

Branje organizirajo:  Slovenski center PEN, Kulturno-umetniško društvoPoiesisv, Društvo za novo umetnost, Društvo Škuc, Forum Tomizza, World Poetry Movement

Nekaj fotografije z branj
 
 
Linke na pisma, ki so jih poslali nekateri v tujini živeči avtorji/avtorice:
 
 
Medijske odmeve:
 
 
 

Marko Kravos, 

TS (3xPEN) 1.3.2019   v TKS360 & Palača Gopčević

 

O VREMENU IN KRIVDI

o fojbah in genocidnih sosedih     Ts 2005

Z neba pade dež, in tudi sneg in toča:

veliko ljudi poduši prehlad in revma 

ali spodnese spolzka cesta.

Mrtvi kot mrtvi so vsi brez krivde.

 

Bo kdaj po potrebi postalo še vreme

pozabljena travma iz zgodovine?

So tudi hudi oblaki barbarska horda

slovanskega izvora?

 

Miš in slon. Kdo bo koga?

Miš predano grize in vrta, slon

se nedolžno pase in v jamo pade.

Največji problem so kraška brezna.

 

Ma, kaj dela slon z okli na Krasu?

Ma, kaj dela pod zemljo miš?

Ima samo slon svoj spomin?

Ima miš pravico do zob in življenja?

 

DI MALTEMPO E DI COLPE

foibe e gente genocida alle porte       Ts 2005

 

Dal cielo pioggia, e magari neve e grandine,

tanta gente viene uccisa da reumi e tosse

o finisce spiaccicata sulla viscida strada.

I morti da morti sono tutti senza colpa.

 

Verrà ravvisato anche nei bollettini meteo

il trauma rimosso della storia?

Avrà un giorno anche il fronte di maltempo

un'origine barbara e slava?

 

Il topo e l'elefante da sempre in lotta.

Il topo con passione rode e scava, l'elefante

ingenuo pascola e cade nella buca.

Le fiobe in Carso sono un problema che scotta.

 

Ma che ci fa un elefante con zanne, sul Carso?

Ma perchè poi un topo si imbuca sotto terra?

Avrà soltanto l'elefante una sua memoria?

Avrà il topo diritto ai denti e alla vita?

Kdor gre, bi bil rad drugje,

kje daleč, kje bliže.

 

Kdor ostane, živi po metulje: če.

Če bo svet še kdaj cvetoče polje.

 

Kdor odide, je še zmerom sam,

kdor na novo pride, vse mu je tuje.

 

                                             NA SVOJE

 

Chi parte, forse vuol ricominciare

da un’altra parte: lontano o vicino.

 

Chi resta, sfarfalla e campa: se ...

se il mondo fosse un giardino fiorito. 

 

Chi se ne va, rimarrà ancora solo,                       

chi arriva, per sempre sarà “quello nuovo”.                  

 

                                      RICOMINCIARE

 

         

 

Svet je vse nižji, daleč nekje se kadi.

Vstajajo megle: so se gore sesedle?

 

Svet je vse nižji, od tu in tam se kadi.

Se zlaga prah, brli mrak čez rosno polje?

 

Svet je vse nižji, kadi se bliže in bliže.

Svet se kazi. Ne, nič ni z očmi narobe.

 

                                                  NIŽAVJE

 

 

Il mondo è più piatto, e c’è un fumo lontano.

La nebbia ristagna: è franata una montagna?

 

Il mondo è più piatto, foschia da destra e da manca.

Polvere a strati, ombre aleggianti sui roridi prati?

 

Il mondo è più piatto, e il fumo è già qui. Mondo

allo sbando. Non è la vista che si sta appannando.

 

                                                       BASSOPIANO

Gostì se sivina, v pasovih. Ohranja

 morje sledove ribje jate ob selitvi?

 

Morda zapisuje veter med vale

beg vseh živih na nove obale?

 

In kam z mrtvimi z nemim molkom

v globini! Z zavržki v svinčenem morju.

 

                                                             NE-MI 

 

 

Bande  di grigio rappreso. Forse a                                

celare banchi di pesci migranti nel mare.              

 

O forse è il vento a segnare nell'onda

l'eterna fuga dei vivi verso vergini lidi?                    

 

Colmi di voci gli abissi, ammutita morte,

scarti e rifiuti in mari plumbeo nostro.

                                                          

                                                         MUTI

...

 

Čeprav se zrno za zrnom osuva,

zaživi vsak hip vsak trenutek znova.

 

Žitje se v zaliv izliva, a ta hip uživa

v naročju neveste, kaj mar tesnoba.

 

Morje je shramba svetlobe,

oko v vesolju, nepreštevna rosa.

 

                                                 ZALIV

 

 

Chicco dopo chicco si svuota il baccello,

ad ogni istante l'attimo rinasce novello.

 

Tocca la vita le ultime prode, ma gode l'istante:

in braccio alla sposa, d'ogni assillo incurante.       

 

Il mare è una dispensa di luce,

occhio del creato, immane distesa di gocce.     

 

                                               ULTIME PRODE

Občni zbor SC PEN

Občni zbor Slovenskega centra PEN bo 30. 1. 2018 ob 18.00 v prostorih DSP in SC PEN na Tomšičevi 12 v Ljubljani.

 

 

 

 

Spoštovani,

 

vabim vas na občni zbor Slovenskega centra PEN, ki bo 30. 1. 2018 ob 18.00 v prostorih Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani.

 

Predlagani dnevni red:

  1. Izvolitev delovnega predsedstva
  2. Pozdrav predsedujočega
  3. Predstavitev novih članov
  4. Poročila:

poročilo predsednice, finančno poročilo, poročili Nadzornega odbora in Častnega razsodišča, poročilo Odbora pisateljev za mir pri Mednarodnem PEN, poročilo Ženskega odbora pri Slovenskem centru PEN - MIRA in poročilo organizacije ICORN - Ljubljana, mesto azila

          5. Razno

 

Lepo vas pozdravljam,

Ifigenija Simonović

predsednica SC PEN

Poročilo 50. mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu

POROČILO po 50. mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu, 2018

 

Na Bled je letos prišlo petinosemdeset tujih gostov iz 38 PEN centrov. Med imeni naj naštejem le nekatere: gost iz Rusije (prvič v 15 letih) Evgenij Popov, iz Ukrajine Mykola Ryabchuk, iz Francije Sylvestre Clancier in Emmanuel Pierrat, iz Izraela Bluma Finkelstein, iz Turčije Zeynep Oral, iz Albanije Entela Kasi, iz Avstrije Helmunt Niederle, predstavniki PEN centrov iz vseh bivših republik Jugoslavije, pa tudi iz Bolgarije, Romunije, Madžarske, celo iz Egipta, Izraela in Palestine! Poleg skoraj celotnega Upravnega odbora Mednarodnega PEN s predsednico jennifer Clement so  bili navzoči tudi štirje podpredsedniki Mednarodnega PEN-a: Hori Takeaki iz Japonske, Franca Tiberto iz Italijanske Švice, Katica Kulakova iz Makedonije in Boris A. Novak iz Slovenije. 

Osrednja gostja je bila Nobelova nagrajenka za mir dr. Širin Ebadi. Imela je nastop že pred srečanjem na Bledu v Kvarni Union v Ljubljani, obiskala je Predsednika Republike Boruta Pahorja, ki je bil častni pokrovitelj letošnjega srečanja. Na Bledu je govorila na večeru v Festivalni dvorani 18. 4. in pri okrogli mizi 21. 4. Pogovarjala pa se je z novinarji in udeleženci, bila je predana srečanju.

Medijski pokrovitelj je RTV ARS. V času srečanja je radio ARS predvajal pet literarnih nokturnov naših gostov (Shirin Ebadi, Jennifer Clement, Sylvestre Clancier, Terasa Salema, Gojko Božović).

Poleg Ministrstva za kulturo, Javne agencije za knjigo, Zavoda za šolstvo, Zavoda za kulturo Bled, županov Bleda in Ljubljane smo pridobili še 16 manjših donatorjev, Upravni odbor skupaj s predsednico pa delamo kot prostovoljci. Tanja Tuma, Ignacija J. Fridl in Robert Simonišek so že petič izvedli natečaj za esej srednješolcev, 10 članov in članic je vozilo in vodilo goste po okoliških krajih: Bled, Kamna Gorica, Prešernova hiša, Jalnova hiša, Finžgarjeva hiša, knjižnice Jesenice, Cerknica, Kranj, Trzin, Miheličeva galerija v Škofji loki. Obiskali smo devet srednjih šol: Domžale (3x), Ljubljana (2x), Škofja Loka, Kranj, Radovljica, Jesenice. Jernej Kustrle, Rudi Zaman in Neža Vilhelm so sodelovali, čeprav niso člani Slovenskega centra PEN.

Program dogodkov, prireditev, okroglih miz in gostovanj je bil pester. Izdali smo zbornik esejev na dve temi letošnjih okroglih miz: Zid, ograja, meja in Literatura kot pravica do sanj. Zbornik pričevanj o srečanjih skozi petdeset let, ki je delo skupine avtorjev, arhivskih esejev in fotografij, je izšel v počastitev jubilejnega srečanja. Izdali smo tudi spominsko knjižico za Borisa A. Novaka, ki je bil častni gost na večeru v Narodni galeriji v Ljubljani. Knjižica Festival Obrazi miru pa vsebuje vse kraje, kjer smo nastopali v okviru festivala, pa tudi življenjepise nastopajočih. Posebna nastopa sta bila v obliki skupinskih branj: v knjižnici Jožeta Udoviča v Cerknici in v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna v Ljubljani.

            Poleg sestankov Odbora pisatelji za mir in Ženskega odbora Mednarodnega PEN  sta potekali dve novinarski konferenci: ob izidu prevoda romana predsednice Mednarodnega PEN (prve ženske v skoraj 100 letih obstoja PEN-a!) Jennifer Clement (založba Sodobnost International) in srečanje z Nobelovo nagrajenko, avtorico knjige, ki je bil tudi preveden v slovenščino (Iran se prebuja, Celjska Mohorjeva) dr. Širin Ebadi je imela pogovorni večer v kavarni Union, vodil je Marjan Strojan. Tanja Tuma je koordinirala sodelovanje s Forumom slovanskih kultur: okrogla miza na temo cenzure, literarni večer slovanskih avtorjev (Bled pred Bledom). Sestanek predstavnikov treh "mrež" - Mediteranske, Alpe Jadran in Balkanske mreže, je bil plodovit.

             Posebna publikacija je bil ponoven natis knjige Izidorja Cankarja in Narteja Velikonje Albanska špijonka, prve slovenske vohunske povesti, ki sta jo ta dva ugledna in imenitna intelektualca prve polovice 20. stoletja napisala pod skupnim psevdonimom Ivan Dolinar v času prve svetovne vojne. Ohranjen je samo en originalen izvod! Pripravili smo izid povesti v slovenščini in angleščini. Tako bomo počastili leto 1918 - konec prve svetovne vojne.   Posebnost letošnjega srečanja je bila tudi razstava, posvečena spominu na žrtve bombardiranja Hirošime in Nagasakija. Tudi s to razstavo skušamo opozoriti na brezsmiselnost in katastrofalnost vojne, na neizmerno trpljenje in na to, da se moramo na vse možne načine vsi skupaj in kot posamezniki upirati maščevalnosti in ozkosrčnosti, potrebi (morda celo nagonu in strasti) po prizadevanju zla - vse to nam je vpisano v samo naravo - to so človeške posebne lastnosti, ki smo jih kot razumska in preračunljiva bitja od nekdaj krepili in izpopolnjevali. To razstavo bomo naslednje leto pripravili tudi v Muzeju novejše zgodovine ob sodelovanju Hirošima-Nagasaki muzeja z Japonske.

             

                       

            Ifigenija  Simonović                                                              Ljubljana, 27. aprila, 2018

Bleda in Ljubljane smo pridobili še 16 manjših donatorjev. Upravni odbor skupaj s predsednico pa delamo kot prostovoljci. Tanja Tuma, Ignacija J. Fridl in Robert Simonišek so že petič izvedli natečaj za esej srednješolcev, 10 članov in članic je vozilo in vodilo goste po okoliških krajih: Bled, Kamna Gorica, Prešernova hiša, Jalnova hiša, Finžgarjeva hiša, knjižnice Jesenice, Cerknica, Kranj, Trzin, Miheličeva galerija v Škofji loki. Obiskali smo devet srednjih šol. Jernej Kustrle, Rudi Zaman in Neža Vilhelm so sodelovali, čeprav niso člani Slovenskega centra PEN.

            Program dogodkov, prireditev, okroglih miz in gostovanj je bil pester. Izdali smo zbornik esejev na dve temi letošnjih okroglih miz: Zid, ograja, meja in Literatura kot pravica do sanj. Zbornik pričevanj o srečanjih skozi petdeset let, ki je delo skupine avtorjev, arhivskih esejev in fotografij, je izšel v počastitev jubilejnega srečanja. Izdali smo tudi spominsko knjižico za Borisa A. Novaka, ki je bil častni gost na večeru v Narodni galeriji 20. 4. Knjižica Festival obrazi miru pa vsebuje vse kraje, kjer smo nastopali v okviru festivala, pa tudi življenjepise nastopajočih. Posebna nastopa sta bila v obliki skupinskih branj: v knjižnici Jožeta Udoviča v Cerknici in v Šalamunovi hiši poezije v Ljubljani.

            Poleg sestankov Odbora pisatelji za mir in Ženskega odbora Mednarodnega PEN  sta potekali dve novinarski konferenci: ob izidu prevoda romana predsednice Mednarodnega PEN (prve ženske v skoraj 100 letih obstoja PEN-a!) Jennifer Clement (založba Sodobnost International) in srečanje z Nobelovo nagrajenko, avtorico romana, ki je bil tudi preveden v slovenščino (Celjska Mohorjeva) Dr. Shirin Ebadi je imela pogovorni večer v kavarni Union, vodil je Marjan Strojan. Tanja Tuma je koordinirala sodelovanje s Forumom slovanskih kultur: okrogla miza na temo cenzure, literarni večer slovanskih avtorjev (torek, Bled pred Bledom).

             Posebna publikacija je bil ponoven natis knjige Izidorja Cankarja in Narteja Velikonje Albanska špijonka, prve slovenske vohunske povesti, ki sta jo ta dva ugledna in imenitna intelektualca prve polovice 20. stoletja napisala pod skupnim psevdonimom Ivan Dolinar v času prve svetovne vojne. Ohranjen je samo en originalen izvod! Pripravili smo izid povesti v slovenščini in angleščini. Tako bomo počastili leto 1918 - konec prve svetovne vojne.   Posebnost letošnjega srečanja je bila tudi razstava, posvečena spominu na žrtve bombardiranja Hirošime in Nagasakija. Tudi s to razstavo skušamo opozoriti na brezsmiselnost in katastrofalnost vojne, na neizmerno trpljenje in na to, da se moramo na vse možne načine vsi skupaj in kot posamezniki upirati maščevalnosti in ozkosrčnosti, potrebi (morda celo nagonu in strasti) po prizadevanju zla - vse to nam je vpisano v samo naravo - to so človeške posebne lastnosti, ki smo jih kot razumska in preračunljiva bitja od nekdaj krepili in izpopolnjevali. To razstavo bomo naslednje leto pripravili tudi v Muzeju novejše zgodovine ob sodelovanju Hirošima-Nagasaki muzeja z Japonske.

             

                       

            Ifigenija  Simonović                                                              Ljubljana, 27. aprila 2018

25. marec, razstava v Muzeju novejše zgodovine Slovenije /Hirošima-Nagasaki/Bolečina in pogum

Hirošima in Nagasaki, bolečina in pogum

Hirošima in Nagasaki - dve cvetoči mesti - za dve mesti ljudi, za dve mesti ptic, za dve mesti parkov ... in več, dlje, globlje ... vse se je avgusta 1945 v trenutku sesulo v prah. Uničenje niti ni končano. Posledice še niso znane.

Spominski muzej  Hiroshima Peace Memorial Museum v Hirošimi, Muzej novejše zgodovine Slovenije in Slovenski center PEN želimo obuditi spomin na žrtve atomske bombe in vzbuditi zavest o nevarnosti jedrske oborožitve.

Ob razstavi bojo na voljo: katalog, pričevanje in pesmi gospe Hushizume BUN, žrtve atomske bombe, ki živi v Tokiu, s pomočjo Mladinske knjige pa smo ponatisnili roman Karla Brucknerja Sadako hoče živeti v slovenskem prevodu Alenke Bole Vrabec, žal v zelo majhni, bibliofilski izdaji.

Častni pokrovitelj  51. Mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu in tudi pokrovitelj te razstave je  Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

 

                S pričujočo razstavo se pridružujemo vsem, ki si prizadevajo za mir.

 

 

 

Predstavitev zbirke Cirila in Jaše Zlobca

15. januarja 2018 ob 19.00 vas vabimo v dvorano Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN na večer s pesnikom in prevajalcem Cirilom Zlobcem in z Amirjem Talićem, pesnikom, pisatelje, novinarjem in kritikom iz Bosne in Hercegovine. 

Proslavili bomo posebno pesniško zbirko in nagrado za poezijo. Pred šestimi meseci je v Bosni in Hercegovini izšla skupna zbirka Jaše in Cirila Zlobca. O zbirki bo spregovoril Amir Talić kot urednik in založnik, Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev in osebni prijatelj Zlobčevih pa bo vodil pogovor.

 

Predstavili bomo tudi cenjene dneve poezije in najpomembnejši nagrado za poezijo Bosanski stećak, ki so jo do zdaj prejeli Boris A. Novak (2000) ter Jaša in Ciril Zlobec (2014).

Slovo Patrizie Vascozzo

V noči na četrtek je preminula članica SC PEN Patrizzia Vascotto. Člani SC PEN izrekamo iskreno sožalje njeni družini in vsem, ki ste jo poznali in z njo sodelovali.

V noči na četrtek je zaradi neizprosne bolezni umrla Patrizia Vascotto, profesorica italijanskega jezika na mestnih višjih šolah, predvsem pa neutrudna kulturna delavka. Stara je bila 63 let. Skoraj 20 let je predsedovala Skupini-Gruppo 85, tržaškemu društvu, ki si je med prvimi prizadevalo za ustvarjanje dialoga med italijansko in slovensko kulturo. Italijanskih in istrskih korenin, je odlično obvladala slovenski jezik, kateremu se je približala v mladosti. V italijanščino je prevedla veliko del slovenskih avtorjev, v prostem času se je posvečala tudi turističnim turam. Po Trstu je ustvarila veliko zanimiv literarnih in kulturnih poti, na primer po sledeh romanov Fulvia Tomizze. Aktivna je bila tudi pri organizaciji vsakoletnega tržaškega dela Foruma Tomizza.

 

Spoštovani sorodniki in prijatelji drage Partizije,

ko smo izvedeli za nenadno smrt naše spoštovane in priljubljene prijateljice in članice Slovenskega centra PEN, smo bili ravno na Bledu, kjer smo jo srčno pričakovali, saj se je skoraj vsako leto v zadnjih desetletjih srečanja udeležila. Bila je čudovita in požrtvovalna, vedno dobre volje, bistra in duhovita, v izraziti skromnost je izžarevala predanost PEN-u in literaturi.

V imenu vseh vam izrekam iskreno sožalje. Ifigenija Simonović

Večer s pisateljem Juanom Octaviem Prenzom v torek, 19. marca ob 18. uri

Vabimo vas na večer s pisateljem Juanom Octaviem Prenzom,s prevajalcem Ferdinandom Miklavcem, z Markom Kravosom in Alenko Bole Vrabec v torek, 19. marca 2019, ob 18. uri, v dvorani PEN in DSP na Tomšičevi 12 v Ljubljani.

 

 

S pisateljem Juanom Octaviem Prenzom,v Trstu živečim argentinskim pisateljem, s prevajalcem Ferdinandom Miklavcem in piscem spremne besede Markom Kravosom se bo pogovarjala Alenka Bole Vrabec. Roman Samo drevesa imajo korenine je zgodba o istrskih priseljencih, ki so se večinoma v tridesetih letih prejšnjega stoletja iz različnih razlogov zatekli v Argentino. Juan Octavio Prenz je z ironijo, nostalgijo in domišljijo prepletel zgodbe v polifonični roman, skoraj epsko pesnitev, ki nas gane, ker v sebi nosi vero v ne-minljivo moč življenja.

 

ŽENSKI MANIFEST MEDNARODNEGA PEN

Na kongresu Mednarodnega PEN je bil sprejet Ženski manifest, pri katerem so aktivno sodelovale tudi članice Ženskega odbora Slovenskega centra PEN MIRA.

ŽENSKI MANIFEST MEDNARODNEGA PEN

iz angleščine prevedla dr. Ana Marija Sobočan

 

Prvo in temeljno načelo listine PEN se glasi, da 'književnost ne pozna meja'. Te meje so bile zgodovinsko razumljene kot meje med državami in ljudmi. Za številne ženske po svetu – in skoraj do nedavnega za skoraj vse ženske – so bila prva, zadnja in morda najmočnejša meja vrata hiše, v kateri je živela: dom njenih staršev ali njenega moža. Da bi ženske imele pravico do svobode govora, pravico do pismenosti in pravico do tega, da pišejo, morajo imeti pravico, da se lahko gibljejo fizično, družbeno in intelektualno. Le nekaj družbenih sistemov je, kjer se na žensko, ki hodi sama, ne gleda sovražno. PEN verjame, da nasilje proti ženskam, v vseh njegovih številnih oblikah, tako za zidovi doma kot v javnem prostoru, ustvarja nevarne oblike cenzure. Vsepovsod po svetu so kultura, religija in tradicija vrednotene kot pomembnejše od človekovih pravico in rabljene kot argument za spodbujanje ali opravičevanje škodovanja ženskam in dekletom. PEN verjame, da je dejanje utišanja osebe pomeni zanikanje njenega obstoja. Je oblika smrti. Človeštvo je v primanjkljaju in je oropano brez polnega in svobodnega izražanja ženske kreativnosti in znanja.

PEN ZAGOVARJA NASLEDNJA MEDNARODNO PRIZNANA NAČELA

1. NENASILJE: Končati nasilja nad ženskami in dekleti v vseh njegovih oblikah, vključno s pravnim, fizičnim, spolnim, psihološkim, verbalnim in digitalnim nasiljem; zavzemanje za okolje, v katerem se lahko ženske in dekleta svobodno izražajo in zagotavljanje, da je vsako nasilje na podlagi spola izčrpno raziskano in kaznovano, ter da žrtve prejmejo odškodnino.

2. VARNOST: Varovati pisateljice in novinarke in boriti se proti nekaznovanju nasilnih dejanj in nadlegovanja pisateljic in novinark v svetu in na spletu.

3. IZOBRAŽEVANJE: Ukiniti spolna nesorazmerja na vseh ravneh izobraževanja s spodbujanjem polnega dostopa do kvalitetne izobrazbe za vse ženske in dekleta in zagotavljanje, da lahko ženske polno uveljavljajo svojo pravico do izobraževanja na področju pismenosti.

4. ENAKOST: Zagotoviti ženskam enakost pred zakonom; obsojati diskriminacijo žensk v vseh njenih oblikah in postoriti vse, za ukinitev diskriminacije in zagotavljanje polne enakosti vseh ljudi s pomočjo razvijanja in napredovanja pisateljic.

5. DOSTOPNOST: Zagotoviti, da ženske dobijo enak dostop do celotnega razpona državljanskih, političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, da bi bila omogočena polna in svobodna participacija in javno pripoznanje žensk v vseh medijih in preko vseh književnih oblik. Poleg tega pa tudi zagotoviti enak dostop za ženske in dekleta do vseh oblik medijev kot sredstva za svobodo izražanja.

6. PARITETA: Spodbujanje enakopravne ekonomske participacije pisateljic in zagotavljanje zaposlovanja in plačila pod enakimi pogoji, kot veljajo za moške, brez vsakršne diskriminacije.

13. marec - Fotografska razstava v Cankarjevem domu MEJE SVOBODE / PREMOSTLJIVI ZIDOVI

Fotograf Janez Bogataj je spremljal 50. Mednarodno srečanje pisateljev na Bledu. Izbral je 30 fotografij, ki bojo razstavljene v Cankarjevem domu. Otvoritev razstave bo 13. marca ob 20h, v Mali galeriji CD.

MEJE SVOBODE / PREMOSTLJIVI ZIDOVI

50. Mednarodno srečanje pisateljev na Bledu je bilo jubilejno, zato smo sklenili, da povabimo fotografa, ki bi na umetniški način ujel vzdušje srečanja. Odzval se je Janez Bogataj, ki je začel kot fotoreporter pri tedniku Mladina (1979). Izdal je dve fotografski monografiji Pastorala in Sonata za sonce in meglo. Imel je vsaj dvajset samostojnih razstav. Njegov pokrovitelj je Galerija Fotografija v Ljubljani, del arhiva pa hranita Muzej novejše zgodovine Slovenije in Francoska narodna knjižnici v Parizu (Bibliothèque Nationale de France).

Nastale so fotografske impresije, vizualne črtice, zabeležile so se pomenljive sence in osvetlitve, zameglitve, bližine, odsotnosti. Lahkotna bežnost in globoka zatopljenost.

Pisanje je samotarski poklic. Na Bledu se pisatelji, vajeni samorefleksije, sproščeno zapletejo v pogovore in pozabijo nase.  Mnogi se srečajo prvič, nekateri so stari znanci. Janez Bogataj jih skuša ujeti ravno takrat, ko so "brez pozornosti",  predvsem pa takrat, ko izstopijo iz sebe in se posvetijo drugemu.

Razstava je v duhu prizadevanja Slovenskega centra PEN. Gostje niso le pisatelji, temveč so tudi aktivisti: pisatelji v zaporih, svoboda govora, sovražni govor, diskriminacija, segregacija, človekove pravice. Mnogi med njimi so bili preganjani, izgnani, mnogi zaprti. Prav na Bledu se vsako leto srečajo tudi pisatelji iz dežel, ki so politično sprte. Ko si gostje sežejo v roke, ne gre le za simbolično gesto. Vsakič izpade še en kamen iz zidu strahu in predsodkov.

Ifigenija Simonović

PENovi avtorji na Radiu

V času jubilejnega Blejskega srečanja bo nekaj oddaj na Radiu posvečenih avtorjem, ki so pomembno zaznamovali blejska srečanja, in našima osrednjima gostjama dr. Širin Ebadi, prejemnici Nobelove nagrade za mir, in Jennifer Clement, predsednici Mednarodnega PEN.

Nedelja, 15. april

Spomini, pisma in potopisi

18.05-18.25; 3. program, program Ars

Širin Ebadi: Iran se prebuja (odlomek)

 

Torek, 17. april

Literarni nokturno

23.05-23.15; 1. program

23.50-24.00; 3. program, program Ars

Jennifer Clement: Molitve za ugrabljene (odlomek)

 

Sreda, 18. april

Literarni nokturno

23.05-23.15; 1. program

23.50-24.00; 3. program, program Ars

Sylvestre Clancier: Iščoče pesmi

 

Četrtek, 19. april

Literarni nokturno

23.05-23.15; 1. program

23.50-24.00; 3. program, program Ars

Teresa Salema Cadete: Proga 33

 

Literarni nokturno, sobota, 21. april

23.05 na 1. programu in 23.50 na 3. programu

Gojko Božović: Priročni bogovi

 

Vabljeni k poslušanju!

Vabilo na pogovor z nominiranci za Rožančevo nagrado in nagrajencem

8. januarja 2018 ob 18.00 vas vabimo v Knjižnico Otona Župančiča v Ljubljani na pogovor z nominiranci in nagrajencem za Rožančevo nagrado. Gostje večera bodo dr. Renata Salecl, dr. Miha Pintarič in Miha Blažič - N'Toko. Z njimi se bo pogovarjala dr. Ignacija J. Fridl.

Če pravimo, da je izbor poezije ljudska pesem, da je izvor proze ljudska pripovedka, potem lahko rečemo, da sta izvora eseja pismo in dnevnik. PEN vključuje pesnike, esejiste in pisatelje (noveliste).

 

Marjan Rožanc, naslednik esejistov vse od Primoža Trubarja, Valentina Vodnika, Josipa Jurčiča, Josipa Stritarja, Ivana Tavčarja, Ivana Cankarja. Edvarda Kocbeka, če naštejemo samo največje, je eden od najbolj prodornih esejistov druge polovice 20. stoletja.

 

Nagrada za najboljši esej se imenuje po njem in že petindvajseto leto opozarja na izjemno bogato esejistično pisanje na Slovenskem. Podeljuje jo Društvo Marjan Rožanc.

Večer o brazilski literaturi, 4. marec, 2019

v ponedeljek, 4. marca 2019, ob 19. uri vas vabimo v dvorano Slovenskega centra PEN in Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani na pogovorni večer, ki smo ga pripravili skupaj z Veleposlaništvom Federativne Republike Brazilije in Društvom portugalsko slovenskega prijateljstva, s katerima vsako leto pripravljamo tudi simpozij o multilingvizmu.

O novejši literaturi v Braziliji bo spregovoril kulturni ataše Veleposlaništva Brazilije Miguel Paiva Lacerda. Mojca
Medvedšek, prevajalka romana najbolj cenjenega brazilskega pisatelja vseh časov Machada de Assisa Posmrtni
spomini Brása Cubasa, in Katja Zakrajšek, cenjena prevajalka, bosta spregovorili o prevajanju literarnih del iz
portugalščine, še posebej brazilske klasične in novejše literature. Miha Pintarič in Ifigenija Simonović se bosta
pridružila pogovoru kot bralca. Na prireditvi bo prisoten tudi veleposlanik Brazilije gospod Renato Mosca.

Žvižgači

Dvorana društva DSP in SC PEN, sreda, 14.3.2018 ob 19.00

Žvižgači

Žvižgači so posameznice in posamezniki, ki zaradi visokih etičnih norm ne molčijo, se ne ozirajo stran, ne mižijo, ampak opozorijo na napake in koruptivno prakso v svojem profesionalnem, institucionalnem oziroma delovnem okolju, za to svojo načelno držo pa pogosto plačajo visoko ceno: izgubijo službo, zdravje, tudi ugled …  Njihov položaj je še toliko težji, ker jih mediji marsikdaj ne prepoznajo kot žvižgače, pa tudi njihov pravni status še ni dorečen.

 

Na okrogli mizi o žvižgačih bodo sodelovali Alma M. Sedlar, avtorica monografije Žvižgači, mediji in korupcija, ekonomistka Valerija Lesjak, nekdanja direktorica Lambrechtovega doma v Slovenskih konjicah, in zdravnik Erik Brecelj, z njimi se bo pogovarjal Marko Golja.

Vabljeni.

Nagrajenci iz vrst Slovenskega centra PEN

V letu 2017 je nekaj članov Slovenskega centra PEN prejelo nagrade za svoje literarno ustvarjanje.

Veronika Dintinjana - Jenkova nagrada za delo V suhem doku

Delo

Marijan Zlobec

STA

 

Boris A. Novak - Veronikina nagrada za epsko trilogijo Vrata nepovrata

Delo

Veronikini večeri

Dnevnik

Intervju v Dnevniku

 

Knjiga leta

Delo

 

Deklica s piščalko

Goga

 

Nominacija za osebnost leta

Delo

 

Prešernova nagrada za življenjsko delo

Večer

MMC

Siol

Delo

Dnevnik

 

Miha Pintarič - Rožančeva nagrada za zbirko Dvojni presledek

Delo

Intervju v Delu

RTV

Dnevnik

STA

 

Suzana TratnikNovo mesto za delo Noben glas

Delo

Dolenjski list

RTV

Dnevnik

Intervju v Dnevniku

Priprave na 51. Mednarodno srečanje pisateljev na Bledu

Spoštovane in spoštovani, naj vas opozorim samo na najmanjši del programa 51. mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu, ki bo letos potekalo med 3. in 6. aprilom, začelo pa se bo odvijati že prej in bo teklo še nekaj dni kasneje. Poleg obiskov imenitnih gostov na šolah: Šola za oblikovanje v Ljubljani, Gmnazija Vič, Škofijska Gimnazija Šentvid, Gimnazija Kranj, Gimnazija Škofja Loka, Srednja šola in gimnazija v Domžalah, bomo prosotni tudi na več večernih prireditvah v Ljubljani, Radovljici, Trzinu, Kamni Gorici, na Bledu, v Kranju, Škofje Loki, na vrbi in v Bohinju. Vse prireditve so odprte za javnost. Kmalu bo na voljo izdelan program srečanja.

PRIREDITVE V LJUBLJANI:

4. marec ob 19h, Tomšičeva 12, dvorana Slovenskega centra PEN, Večer o brazilski literaturi in prevajnaju iz portugalščine.

14. marec ob 18h, Cankarjev dom, fotografska galerija, razstava portretnih impresij janeza Bogataja z jubilejnega 50. Mednarodnega srečanja na Bledu 2018

22. marec ob 19h, Tomšičeva 12, dvorana Slovenskega centra PEN, Večer s pisatelji s Koroške, ki pišejo v nemščini.

25. marec ob 18h, Muzej novejše zgodovine, otvoritev razstave z močnim sporočilom proti jedrskemu oboroževanju: Hirošima-Nagasaki ob 51. Mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu.

26.marec ob 19h, Tomšičeva 12, dvorana Slovenskega centra PEN, Večer s kanadskim pesnikom laureatom Sydneyem Leajem, gostom 51. Mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu.

28. marca ob 19h, Finžgarjeva galerija v Trnovem, Večer z japonskim znanstvenikom in pisateljem, podpredsednikom Japonskega PEN centra Horijem Takeakijem.

2. april ob 19h, dvorana Slovenske matice, večer z gostom blejskega srečanja akademikom, pesnikom in umetnostnim zgodovinarjem Tonkom Marojevićem.

5. april, Mestna hiša, Ljubljana, večer s častnim gostom 51. Mednarodnega srečanja na Bledu, pesnikom Draganom Jovanovićem Danilovom.

 

Spominski večer za preminulimi pisatelji

Spominski večer za preminulimi pisatelji Spomin na njih, naš spomin bo v četrtek, 14. decembra 2017, v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Večer pripravlja Meta Kušar v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev, Slovenskim centrom PEN in Javno agencijo RS za knjigo.

 

Pobuda v prid jezikovnim in narodnim manjšinam

Po slovenskem kulturnem prazniku

... že dva tedna poteka zagrizena, mestoma močno nekulturna medijska polemika o nekaterih nagrajencih, žirantih ter o slovenski kulturi nasploh. Niti malo primerljive odzivnosti pa v Sloveniji ni pri zbiranju podpisov za evropsko državljansko pobudo v prid jezikovnim in narodnim manjšinam »Minority SafePack – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi«. Zato ponavljam: dodajte svoje podpise na: www.minority-safepack.eu ! Evropsko državljansko pobudo lahko podprejo državljani Evropske zveze (državljani države članice EU), ki imajo pravico voliti v Evropski parlament (v Avstriji 16 let, v Sloveniji 18 let - državljani Republike Slovenije morajo navesti svoj EMŠO - enotno matično številko.). Do več informacij o pobudi lahko pridete tudi na: http://ec.europa.eu/citizens-initiative . Glavni cilj pobude je, da EZ/EU sprejme niz pravnih aktov za izboljšanje zaščite oseb, ki pripadajo narodnim in jezikovnim manjšinam, in okrepitev kulturne in jezikovne raznolikosti. To naj vključuje politične ukrepe na področju regionalno govorjenih jezikov in jezikov manjšin, izobraževanja in kulture, regionalne politike, sodelovanja, enakosti, avdiovizualnih ter drugih medijskih vsebin, pa tudi regionalne (državne) pomoči. Za uspeh pobude bi bilo potrebno v vseh državah do 3. aprila 2018 zbrati milijon podpisov, a jih je doslej zbranih le okoli 273.000. V Sloveniji, kjer bi naj po razdelilniku zbrali 6.000 podpisov, jih je bilo danes zjutraj evidentiranih zgolj 254 (ali 4,23 % od potrebnih): Ne vem, da bi kdo organiziral zbiranje podpisov na papirnih listah, kar je tudi mogoče in kar poteka npr. pri rojakih v Avstriji.

 

Lepo vas pozdravljam,

Ifigenija Simonović

Trojanke

O dr. Svetlani Slapšak so na RTV pripravili dokumentarec z naslovom Trojanke.

 

Potni list so ji med letoma 1968 in 1989 trikrat odvzeli. Preiskovali so jo, nadzorovali, pretepli so jo policaji in pripadniki tajnih služb. Bila je obtožena in kasneje na sodišču oproščena vsake krivde. Prejšnjemu režimu se je postavljala po robu v prepričanju, da socializem mora biti nekaj boljšega kot tisto, v čemer je živela. In nikoli ni pozabila, da se šele v nevzdržnem začne človek.
Kdo je ta ženska?
Svetlana Slapšak je antropologinja in doktorica antičnih študij. Rojena Beograjčanka, ki jo je akademska pot vodila po številnih evropskih in ameriških univerzah. Izjemna predavateljica. Nekdanja dekanka Fakultete za podiplomski humanistični študij v Ljubljani. Avtorica več kot petdesetih knjig. Z gibanjem »Tisoč žensk za mir« pa je bila nominirana za Nobelovo nagrado za mir.
V odsotnosti sistemskih rešitev vse sloni na posamezniku. Tudi zato, se dr. Svetlani Slapšak zastavlja vprašanje o tem, »kakšna je vloga intelektualca danes«. V dokumentarnem filmu protagonistka angažirano govori: o svobodi, o človekovih pravicah, o nacionalizmu, o demokraciji, o antropologiji spolov … Njen osrednji pripovedni tok pa je človeško dostojanstvo.
»Jaz sem postala upornica, ker sem brala dovolj dobre knjige pred tem.« To je sporočilo dr. Svetlane Slapšak, ki dobro ve, da je laž največje orožje. Konflikt med pametjo in neumnostjo, pa je največja tragedija izgubljenega časa in generacij.
Svetlana Slapšak je to, kar misli, dela, piše, govori. In nikoli to, kar drugi pričakujejo od nje, kar bi bilo zaželeno. Dokumentarni film Trojanke pa je poklon njeni neomajni in pokončni drži. Je zahvala ... Je resnica.

 

(vir: www.rtvslo.si)

Odziv Slovenskega centra PEN na napade na Prešernove nagrajence

Ob napadih na umetnike in sovražnem govoru, ki se je pojavil v medijih in na spletu, Slovenski center PEN 18. 2. 2018 pošilja v javnost naslednjo izjavo. 12. 2. 2018 pa je predsednica poslala že krajšo izjavo.

12. 2. 2018

Spoštovane in spoštovani,

v zadnjih nekaj dneh smo članice in člani Upravnega odbora skupaj z Ženskim Odborom Mira in Odborom Ppisatelji za mir imeli dopisno sejo glede odzivov in napadov na letošnje nagrajence ob Prešernovem prazniku. Ženski odbor Mira je izjavo poslal v javnost, kot predsednica sem jo seveda podprla. 

Sklenili smo, v en glas, da umetnico Simono Semonič podpremo tako, da jo nemudoma sprejmemo v Slovenski center PEN. Dala je privoljenje in sprejetje je v postopku. Menimo, da je to najbolj pozitiven način izražanja podpore. Na sovražni govor v tisku ali na anonimna in podpisana blatenja slovenskih umetnikov v virtualnem omrežju se ne bomo odzivali, saj nam je jasno, da je namen sovražnega pisanja ravno podžiganje sovražnosti, iz katere se lahko izrojita le večja sovražnost in hujša nestrpnost. Glede močnejše izjave omahujem zato, ker bo še veliko priložnosti, ko lahko z zgledom izrazimo kulturnost svojega delovanja, da se sami vzdržujemo sovražnega govora, da z delom dokazujemo, da smo odlični. 

 

Lepo vas pozdravljam, ifigenija Simonović

 

18. 2. 2018

Poziv javnosti

 

Spoštovane državljanke in spoštovani državljani Republike Slovenije,


Slovenski center PEN se pridružuje protestom proti sovražnemu govoru, usmerjenemu proti letošnjim dobitnikom Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada in tudi proti članicam in članom komisij, ki so nagrade dodeljevale. Nizkotnih grozilnih in ogrožajočih  komentarjev so bili deležni predvsem Simona Semenič, Maja Smrekar, Vinko Möderndorfer in Boris A. Novak.

Prvi javni odziv Slovenskega centra PEN je bil pridružen že objavljeni močni in spontano napisani protestni izjavi Ženskega odbora Mira. V znak podpore napadenim umetnikom je bila v PEN nemudoma sprejeta Simona Semenič. Sprejetje Maje Smrekar je v postopku. Vinko Möderndorfer in Boris A. Novak sta cenjena člana PEN-a že desetletja.

 

Gre za neustavljivo srhljivo umazano in banalnosti napito povodenj, ki duši razsodnost, stanovsko tovarištvo in solidarnost. Plaz napadov, zmerljivk, groženj in pozivov na linč, ki presegajo vse podobne pojave v tisku, v elektronskih medijih in na spletnih forumih do zdaj, je spodbudil neopravičeno in neutemeljeno nestrpnost, ki kliče po žrtvovanju umetnosti za gašenje jeze proti vsem drugim tegobam Slovencev, zlasti pa za merjenje moči v predvolilnem času. V minulih letih se je bistveno poslabšal položaj samostojnih umetnikov, poslabšale so se možnosti za manifestiranje umetnosti na vseh področjih. Bistveno pa se je zmanjšalo spoštovanje kulture v političnih krogih, ki se na kulturo sklicujejo kot na temelj države, a jo niso pripravljeni podpreti in vzdrževati, kakor bi bilo treba.

Opozarjamo, da pri tem ne gre za kritiko ali izraze nestrinjanja z določenim delom, vsebino ali obliko posameznih umetniških praks, ki so v vsej občasni ostrini in gnevu na našem področju pogost in pričakovan pojav in ki vsako leto ob kulturnem prazniku vzplamti. V Slovenskem centru PEN z veliko zaskrbljenostjo ugotavljamo, da tako zlonamerne, osredotočene in očitno koordinirane kampanje, naperjene zoper umetnike, ne pomnimo od primera Kocbek in drugih primerov stalinistične prakse javnih diskvalifikacij v prejšnjem stoletju.

Slovenski center PEN je zgrožen nad možnostjo, da bi tovrstna obravnava umetnosti in takšen napad na umetnike in njihova dela pridobila status legitimnega sogovornika v umetniških in drugih področjih javnega delovanja ali celo postala del t.im. javnega mnenja o umetniških in drugih zadevah javnega značaja.

 

Slovenski center PEN podpira pobude in zahteve ustvarjalcev na vseh področjih kulture. Zagovarja vse umetnike ne glede na njihovo nacionalnost, spol, spolno usmerjenost, starost, socialni status. Ne omalovažuje pomembnosti ljubiteljskih dejavnosti in ne zagovarja ukinjanja vrhunskih ustanov in omejevanja svobode umetniškega izražanja. 

 

Ifigenija Simonović

predsednica Slovenskega centra PEN

 

**

Izjava Ženskega odbora Slovenskega centra PEN MIRA

 

Ljubljana, 11. februar 2018

V Ženskem odboru Slovenskega centra PEN MIRA najodločneje zavračamo napade na nekatere letošnje Prešernove nagrajenke in nagrajence kot tudi na člane komisij Prešernovega sklada. Gre za dejanja, ki presegajo meje zdravega nastopanja v sferi javnega. Zato je o tem treba obvestiti, ne le pristojne organe, ki kazensko sankcionirajo sovražni govor, ampak tudi širšo slovensko javnost. Na socialnih omrežjih kot tudi med komentarji člankov v posameznih časopisih se namreč pojavljajo vse glasnejši pozivi k linču nad slovenskimi umetniki in umetnicami ter k pogromu nad slovensko kulturo in umetnostjo. To pa je zaskrbljujoče!

 

Sovražni govor je rak sodobne družbe. Ker v nas še niso izzvenele besede, ki so pred nekaj desetletji pozivale k pogromu in k holokavstu, ga je treba najodločneje zavrniti! Skozi govorico nasilja se namreč kristalizira ne le etično in moralno zgrešen diskurz, ki je nedemokratičen, intelektualno nevzdržen in na vse načine nekultiviran. Predvsem pa je barbarski in vleče tako državo kot njene državljane v obdobje nekih že davno preživetih časov. Javno odprto izražanje nestrpnosti in brezsramno pozivanje k linču Dol s paraziti!, namreč vse preveč spominja na lov na čarovnice.

 

Zato v Ženskem odboru Slovenskega centra PEN MIRA živo obsojamo objavo medijskih prispevkov in distribucijo spletnih komentarjev izpod peresa anonimnežev, ki izražajo mnenja tako, da podpihuje nasilje in sovraštvo do nagrajenih umetnic in umetnikov. Hkrati pozivamo urednice in urednike medijev, da zlovešče sovražne komentarje izbrišejo, saj so drugače s podpiranjem takšnih objav soodgovorni za širjenje jezika, ki poziva k nestrpnosti in nasilju.

 

Napade na umetnice in umetnike, nekatere letošnje Prešernove nagrajenke in nagrajence, pa zavračamo v slovenskem PEN-u tudi zato, ker je svoboda umetniškega izražanja v svoji simbolni in kritiški sporočilnosti nesporna in neodtujljiva umetnikova pravica. Če so mnogi ljudje zelo razočarani nad našo državo in se to razočaranje vse pogosteje pojavlja v umetniških delih, je to težava države, ki bi morala prisluhniti njihovim sporočilom, ne pa sankcionirati umetnike in umetnice, ki ga izražajo.

Če smo pozabili na sanje o domovini sloge in človečnosti, prisluhnimo vsaj pesnikovemu sporočilu: »Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo…«

 

Ženski odbor Slovenskega centra PEN MIRA

www.mira.si

Pogovor z Josipom Ostijem, 21. februarja 2019, ob 18. uri

SREČANJE Z JOSIPOM OSTIJEM

 

v četrtek, 21. februarja 2019, ob 18. uri

v dvorani Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN

na Tomšičevi 12 v Ljubljani.

Josip Osti je bosansko-kraški pesnik, prevajalec in esejist, ki je za roman Črna, ki je pogoltnila vse druge barve – roman o oslepelem prijatelju v Kopru prejel mednarodno nagrado PONT za leto 2018. V tem letu je izšlo kar petnajst njegovih knjig. V pogovoru s pesnikom bodo sodelovali Marko Kravos, dr. Vesna Mikolič in dr. Boris A. Novak, gost pa bo tudi prebral nekaj svojih del.

 

Z bosanskimi specialitetami nas bo počastilo Društvo Bosansko-hercegovskega in slovesnkega prijateljstva iz Ljubljane.

Naj še omenimo, da bo ob 17h tudi srečanje z novinarji.

Večer z Mathiasom Rambaudom

Večer z Mathiasom Rambaudom bo v torek, 21. novembra 2017 ob 19.00 v prostorih DSP na Tomšičevi 12. Vljudno vabljeni.

Vabilo-PEN---Mathias-Rambaud.png

Najava dogodkov v marcu in aprilu

V marcu in aprilu bomo pripravili nekaj zanimivih srečanj. V Ljubljani bosta tudi Jeniffer Clement, mehiška pisateljica, predsednica Mednarodnega PEN (v slovenščini je izšel prevod njene knjige Molitve za ugrabljene) in dr. Shirin Ebadi, iranska pravnica in prejemnica Nobelove nagrade za mir.

14.3. 2018 ob 19.00 Dvorana DSP in SC PEN

Žvižgači

Sodelujejo: dr. Alma Sedlar, Valerija Lesjak in dr. Erik Brecelj, vodi: Marko Golja.

 

Bled pred Bledom – Dogodka potekata v sklopu 50. mednarodnega srečanja pisateljev, ki ga prireja Slovenski center PEN

 

Pogovor z Jennifer Clement ob izidu prevoda njene knjige Molitve za ugrabljene

16. 4. 2018 ob 11.00 v Trubarjevi hiši literature

Srečanje s predsednico Mednarodnega PEN in pisateljico Jennifer Clement V sodelovanju z založbo Kud Sodobnost International.

 

Pogovor z dr. Shirin Ebadi

17. 4. 2017 ob 16h v Kavarni Union

Srečanje z iransko pisateljico in Nobelovo nagrajenko za mir dr. Shirin Ebadi. 

 

Nato se dogajanje preseli na Bled, kjer se bo odvijalo jubilejno 50. Mednarodno srečanje pisateljev.

Večer z Amino Majetić, 28. januarja 2019, ob 18.00

Ženski lik v slovenski literaturi s koroško književnico Amino Majetić

Predavanju Amine Majetić Ženski lik v slovenski literaturi bo sledil literarni večer. Uvodno besedo k
predavanju bo prispevala Tanja Tuma, Amino Majetić pa bo kot ustvarjalko in pesnico v drugem delu
podrobneje predstavila Jerneja Jezernik.
Odbor Mira je posebej pozoren na vključenost književnic v različna področja družbenega življenja,
izobraževanja, nagrajevanja, literarnega polja in na sploh vpliva, kar posledično pomeni tudi svobodo
njihovega izražanja ter pogojuje njihov gmotni položaj.
Mag. Amina Majetić, koroška slovenska pesnica, članica DSPA se je izziva lotila zelo sistematično in v
svojem magistrskem delu natančno predstavila razmerja med književniki in književnicami v šolskih
berilih, antologijah in knjižnični izposoji. Veseli smo, da nam bo svoje izsledke predstavila v živo.
Veselimo se tudi Vaših videnj in prispevkov k tematiki.

50. mednarodno srečanje pisateljev na Bledu

Jubilejno srečanje na Bledu se bo odvilo med 17. in 22. 4. 2018.

BLED 2018

OKVIRNI PROGRAM

           

TOREK, 17. april

BLED PRED BLEDOM

 

LJUBLJANA

 

11.00               Novinarska konferenca ob izidu prevoda romana Molitev za ukradene

                        Jennifer Clement ob prisotnosti avtorice in založnika

 

BLED Hotel Park

 

14.00 – 16.00  Okrogla miza pisateljev iz slovanskih dežel,

                        s Forumom slovanskih kultur

 

16.00 – 1900   Sestanek Ženskega odbora pri Mednarodnem PEN

 

20.00               Večer s pisatelji iz slovanskih dežel skupaj z Jennifer Clement

 

 

SREDA, 18. april

 

BLED Hotel Park

                        Prihod udeležencev na Bled

 

 9.30 – 12.30   Sestanek treh mrež: balkanske, mediteranske in Alpe-Jadran

12.30               Otvoritev razstave Zid, ograja, meja (Slovenija/Japonska)

13.00               Kosilo

15.00 – 18.00 Sestanek Odbora pisatelji za mir pri Mednarodnem PEN

           

Festivalna dvorana

19.00               Slovesnost ob 50. Mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu,

                        koncert in pogostitev

 

 

ČETRTEK, 19. april

 

BLED

Hotel Park

  9.30 – 12.30 Okrogla miza Slovenskega centra PEN Literatura kot pravica do sanj

12.30               Podelitev nagrade za najboljši esej

13.00               Kosilo

15.00 – 18.00 Okrogla miza Odbora pisatelji za mir Zid, ograja, meja

18.00 – 19.00 Festival Obrazi miru

                        Udeleženci obiščejo kulturne domove, knjižnice na Bledu, Trzinu, Kranju ...

19.00               Večerja

 

 

PETEK, 20. april

 

BLED

            Prosto dopoldne

13.00 Kosilo

 

LJUBLJANA

14.00               Odhod v Ljubljano

16.00               Ogled Narodne galerije v Ljubljani

18.00               Literarni večer, koncert in pogostitev

21.00               Vrnitev na Bled

 

 

SOBOTA, 21. april

                        Odhod udeležencev

 

9.00 – 19.00    Odhod na ekskurzijo v Piran,

                        kjer je bilo 1. Mednarodno srečanje pisateljev leta 1968

 

 

NEDELJA, 21. april

                        odhod udeležencev

 

Uradni jeziki: slovenščina, francoščina, angleščina

Večer s Horijem Takeakijem

Pogovor s Horijem Takeakijem bo v ponedeljek, 27. novembra 2017 ob 19.00 v prostorih Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani.

Gradivo za predavanje si lahko naložite na tej povezavi.

izjava o zaprtih Katalonskih pisateljih

Tu objavljamo izjavo Mednarodnega PEN v treh jezikih, ki jo je med drugimi centri podpisal tudi Slovenski center PEN.

Basque PEN

Croatian PEN

French PEN

PEN America

PEN Canada

PEN Estonia

PEN Honduras

Pen Québec

PEN Portugal

PEN Slovenia

PEN Suisse Romand

Russian PEN

Scottish PEN

PEN International

Comunicat sobre els líders de la societat civil catalana i escriptors empresonats  (REVISAT)

 

Des del PEN Català, juntament amb els signataris internacionals que es detallen a sota, denunciem les restriccions excessives a la llibertat d’expressió arrel dels càrrecs desproporcionats de sedició i rebel·lió contra els escriptors i líders de la societat civil Jordi Cuixart i Jordi Sànchez, en presó preventiva des de fa més d’un any, per haver expressat de forma pacífica les seves visions polítiques.

 

Darrerament els catalans han estat víctimes, sense precedents des de la dictadura franquista, de persecucions per diferents manifestacions artístiques (des de la condemna al cantant Valtònyc fins a la censura d’obres de Santiago Serra), que ataquen plenament el dret a la llibertat i a les seves diferents formes d’expressió artística.

 

Un dels principis de la nostra carta fundacional, redactada l’any 1922, defensa la lliure circulació d'idees dins de cada país. En virtut d’aquest principi, els seus membres han de negar-se a qualsevol forma de supressió de la llibertat d'expressió al país o a la comunitat a la qual pertanyen i s’han d’oposar a la censura arbitrària en temps de pau.

 

El PEN Català acumula 95 anys de feina lluitant contra les amenaces i les agressions a la llengua i la literatura, i actuant en suport d’escriptors perseguits, exiliats, refugiats i acollits d’arreu del món.

 

Pel nostre compromís amb la defensa del dret a la llibertat d’expressió, instem les autoritats espanyoles a retirar els càrrecs contra Sànchez i Cuixart i a alliberar-los immediatament. Més enllà d’haver manifestat pacíficament les seves idees, han vetllat per garantir, des de les entitats que presideixen, la lliure circulació de les idees dels escriptors al nostre país.

 

Comunicado sobre los líderes de la sociedad civil catalana y escritores encarcelados (REVISADO)

 

Desde PEN Català, junto con los signatarios internacionales que se mencionan a continuación, denunciamos las excesivas restricciones a la libertad de expresión, a raíz de los desproporcionados cargos de sedición y rebelión, contra los líderes de la sociedad civil catalana y escritores Jordi Cuixart y Jordi Sànchez; en prisión preventiva desde hace más de un año, por haber expresado pacíficamente sus visiones políticas.

 

Últimamente los catalanes han sido víctimas, sin precedentes desde la dictadura franquista, de persecuciones por diferentes manifestaciones artísticas (desde la condena al cantante Valtònyc, hasta la censura de obras de Santiago Serra), que atacan de pleno al derecho a la libertad y a sus diferentes formas de expresión artística.

 

Uno de los principios de nuestra carta fundacional, redactada en el año 1922, defiende la libre circulación de ideas dentro de cada país. En virtud de este principio, sus miembros deben negarse a cualquier forma de supresión de la libertad de expresión en el país o en la comunidad a la que pertenecen y deben oponerse a la censura arbitraria en tiempos de paz.

 

PEN Català acumula 95 años de trabajo luchando contra las amenazas y las agresiones a la lengua y la literatura, actuando para apoyar a escritores perseguidos, exiliados, refugiados y acogidos de todo el mundo.

 

Por nuestro compromiso con la defensa del derecho a la libertad de expresión, instamos a las autoridades españolas a retirar los cargos contra Sànchez y Cuixart y a liberarlos inmediatamente. Más allá de manifestar pacíficamente sus ideas, han velado por garantizar, desde las entidades que presiden, la libre circulación de las ideas de los escritores en nuestro país.

 

Statement on the imprisoned Catalan writers and civil society leaders (UPDATED)

 

PEN Català, along with the signatories listed below, denounces the excessive restrictions on the right to freedom of expression as a result of the disproportionate charges of rebellion and sedition filed against writers and civil society leaders Jordi Cuixart and Jordi Sànchez, who have been held in pre-trial detention for over a year for having peacefully expressed their political views.

 

Lately, the Catalans have been persecuted – in a way not seen since the Franco dictatorship – for different artistic expressions (from the prison sentence of singer Valtònyc to the censorship of Santiago Serra’s works), clearly attacking the right to freedom of expression and its different forms of artistic expression.

 

One of the principles of our Founding Charter, written in 1922, defends the free circulation of ideas within each country. According to this principle, members are to refuse any form of suppression of freedom of expression in the country or community to which they belong, and oppose arbitrary censorship in time of peace.

 

PEN Català has been fighting against threats and aggression to language and literature for 95 years, taking action in support of persecuted, exiled and refugee writers throughout the world.

 

In light of our commitment to defending the right to freedom of expression, we call on the Spanish authorities to drop the charges against Sànchez and Cuixart and to release them immediately. Beyond having expressed their ideas peacefully, they have also ensured, from the organisations over which they preside, the free circulation of ideas of our country’s writers.

 

Déclaration sur les écrivains et dirigeants de la société civile catalane emprisonnés (MISE À JOUR)

 

Le PEN Català, ainsi que les signataires énumérés ci-dessous, dénonce les restrictions excessives au droit à la liberté d’expression suite aux accusations disproportionnées de rébellion et de sédition portées contre les écrivains et les dirigeants de la société civile Jordi Cuixart et Jordi Sànchez, maintenus en detention provisoire depuis plus d’un an pour avoir exprimé pacifiquement leurs opinions politiques.

 

Récemment, les Catalans ont été persécutés – d’une manière qui n'existait plus depuis la dictature franquiste – pour différentes expressions artistiques (de la peine de prison du chanteur Valtònyc à la censure des œuvres de Santiago Serra), attaquant clairement le droit à la liberté d'expression et ses différentes formes d’expression artistique.

 

L’un des principes de notre Charte fondatrice, rédigée en 1922, défend la libre circulation des idées dans chaque pays. En vertu de ce principe, nos membres doivent refuser toute forme de suppression de la liberté d'expression dans le pays ou la communauté à laquelle ils appartiennent et s'opposer à la censure arbitraire en temps de paix.

 

PEN Català lutte depuis 95 ans contre les menaces et les agressions contre la langue et la littérature, en soutenant les écrivains persécutés, exilés et réfugiés à travers le monde.

 

Compte tenu de notre engagement à défendre le droit à la liberté d’expression, nous appelons les autorités espagnoles à abandonner les poursuites engagées contre Sànchez et Cuixart et à les libérer immédiatement. En plus d’avoir exprimé leurs idées de manière pacifique, ils ont également assuré, depuis les organisations qu’ils dirigent, la libre circulation des idées des écrivains de notre pays.

 

Signatories

 

Jennifer Clement, PEN International President

Kätlin Kaldmaa, International Secretary

Carles Torner, Executive Director of PEN International

José Eduardo Agualusa

Erri de Luca

Suso de Toro

Colm Toibin

Mary Ann Newman

Simona Skrabec, chair of PEN International's Translation and Linguistic Rights Committee

Burhan Sönmez, Board Member of PEN International

Marjan Strojan, chair of PEN International's Writers for Peace Committee

Salil Tripathi, chair of PEN International's Writers in Prison Committee

 

Basque PEN

Croatian PEN

French PEN

PEN America

PEN Canada

PEN Estonia

PEN Honduras

Pen Québec

PEN Portugal

PEN Slovenia

PEN Suisse Romand

Russian PEN

Scottish PEN

PEN International

1. Mednarodni simpozij o večjezikovnosti in ustvarjanju strpnosti v globaliziranem svetu

V soboto, 11. novembra 2017 se bo ob 10h dopoldan v atriju ZRC SAZU v Ljubljani začel 1. Mednarodni simpozij o večjezikovnosti in ustvarjanju strpnosti v globaliziranem svetu, celodnevni dogodek za za strokovnjake, družine in partnerje. Simpozij prirejata Društvo slovensko-portugalskega prijateljstva in Slovenski center PEN.

Pokrovitelj simpozija je Veleposlanik Republike Brazilije Mr. Renato Mosca de Souza, sodelovali pa bodo Gabriela Mazovec Droga, Vesna Mikolič, Nataša Rogelja, Vera Haliti, Uršula Lipovec Čebron in Ifigenija Simonović. Popoldan bosta izvedenka za multilingvizem z univerze v Munchnu Anrèa Koury Menescal in psihiatrinja Marta Dos Santos Bergles vodili delavnico na temo multilingvizma, Ifigenija Simonović pa bo z delavnico o risbi in besedi v sporazumevanju ljudi, ki govorijo različne jezike, poskrbela za animacijo prisotnih otrok. Vljudno vabljeni.

Besede podpore hostlu Celica

Spoštovani, v svojem imenu in v imenu članic in članov Slovenskega centra PEN se pridružujem vsem, ki želijo ohraniti Hostel Celica pri življenju. Ne gre samo za to, da Slovenski center PEN usmerja svoje goste iz tujine prav v ta Hostel, saj se kot organizacija posebej zavzemamo za svobodo besede in fizično svobodo intelektualcev.  Vsakemu gostu predstavimo koncept Celice in vsak je navdušen.

V prostorih današnjega hostla so bili že v Avstroogrski, potem v Stari Jugoslaviji, potem pod fašizmom (italijanskim in nemškim) in takoj po 2. svetovni vojni še dolga leta zaprti mnogi slovenski pisatelji. Zato ima ta Hostel za nas poseben pomen, zlasti še, ker je bil oblikovan s spoštovanjem do preteklosti zidov in temeljev in kleti. Umetniška interpretacija zaporov (arhitekti in likovni umetniki) je najbolj učinkovit zapis spomina. Umetniški zapis je drugačen od zgodovinskega, a sčasoma se izkaže za bolj učinkovitega.  V Celici spomin na črno preteklost slovenske zgodovine opozarjajo tudi glasbeniki, pesniki, plesalci. Že zunanji videz Celice je pretresljivo polnopomenski.

Hostel Celica je vsak teden po več dni obiskan, je pravo žarišče stika med generacijami umetnikov. Tu sta nastopala tako Dane Zajc kot Janez Dovč. Tu je najmočnejši oder za pogovor o poeziji (program Barbare Korun). Število nastopajočih je veliko, a število sodelujočih in navzočih je velikansko. Govorimo o tisočih poslušalcev.

Ljubljana ni le lepo, je živo mesto. Ima čudovite parke, ki niso ograjeni. Druga mesta ob rekah imajo stare skladiščne stavbe in elektrarne, ki jih spreminjajo v stanovanjske četrti in nova poslovna območja. V Ljubljani pa iz zaporov ustvarjamo galerije, muzeje in hotele. To je nekaj zelo posebnega. Po tem smo znani po svetu, po tem se sami identificiramo.

 

V upanju, da Celica preživi krizo in po potrebni obnovi kot Feniks vzleti novim izzivom naproti.

 

Ifigenija Simonović

predsednica Slovenskega centra PEN

 

Ljubljana, 30.1. 2018

izjava o Jemnu

Izjava je zaenkrat napisana samo v angleščini.

 

PIWWC Statement on Yemen

January 16, 2019

 

            PEN International Women Writers Committee supports freedom of expression activist and founder of Women Journalists without Chains and 2011 Noble Peace Prize laureate and human rights activist Tawakkol Karman in her call for women's voices to be heard in striving for peace in her home country Yemen.

             "After four years of devastating war, the people of Yemen demand peace. It is women who are the most-affected by the war and their voices need to be heard in the peace negotiations. We, as the Women for Yemen Network, call for women to be represented in peace talks... We call on the international community to put pressure on all parties to the conflict in Yemen to ensure that women are present at the peace talks. When women’s voices are included, a more lasting peace is secured."

             The WWC acknowledges the specific and detrimental impact war has on women's rights, and especially on women's rights to exercise their rights to freedom of expression. We are especially concerned at the longer-term impact of a war that has robbed a generation of children of their right to be properly educated. That literacy is not being taught means the world community will be robbed of future women writers who would otherwise share their reflections and imaginative capacity with a reading public.

We call on all parties with a role to play in negotiating peace in Yemen to:

·  include women in their discussions and ensure their voices are heard.

·  take whatever measures are necessary to re-establish education for the children of Yemen, including the vital skill of literacy.

 

 

 

 

 

 

 

U mreži stih

Poslanica predsednika Hrvaškega centra PEN

»Kot prijatelje v literaturi, ki prehaja preko nacionalnih meja, kot sosede v besedi in sopotnike v preteklosti in evropski sedanjosti vas vse iz srca pozdravljam, v upanju, da bo kultura  skupnosti v raznolikostih naših obstojev doprinesti k miru in ljubezni v naših prostorih, v času, ko naše države pogosto vodijo zarjaveli in razmajani orkestri s pleh muziko, ki igrajo na note monološkosti in propagande, sovražni do dialoga in resnice, in zato tudi do poezije, našega obstanka.«

Tomica Bajsić, predsednik Hrvaškega centra PEN

6. oktober 2017

 

Slovenski center PEN in založba Shura Publikacije

VABITA

na srečanje pesnic iz regije in predstavitev pesniške antologije

 U MREŽI STIH

(Kultura srečevanja)


v petek, 13. oktobra ob 19h

v dvorani Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani.

 

Sodelujejo avtorice iz Zagreba, Beograda in Ljubljane:

DORTA JAGIĆ

DARIJA ŽILIĆ

BARBARA POGAČNIK

ANASTAZIJA KOMLJENOVIĆ

NADEŽDA RADOVIĆ

in urednik

TIN LEMAC

Antologijo je izdala založba Shura Publikacije iz Opatije.

Pridružila se nam bo tudi založnica ŠURA DUMANIĆ.

 

Večer so omogočili

Ministrstvo za kulturo republike Hrvaške

Slovenski Center PEN

Javna agencija RS za knjigo

Založba Shura Publikacije

            

Lansko leto (2016) je pri založbi Shura Publikacije v Opatiji izšla zanimiva antologija oziroma zbornik, ki predstavlja različne generacije sodobnih pesnic iz regije (s poudarkom na mlajši generaciji) z naslovom U mreži stih, ki ga lahko preberemo tudi kot Umreži stih. Med pesnicami iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Makedonije in Kosova najdemo imena kot so Marija Čudina, Anka Žagar, Sonja Manojlović, Dorta Jagić, Darija Žilić, Ana Ristović, Radmila Lazić, Dubravka Đurić, Maja Solar, Tanja Milutinović, Bisera Alikadić, Nermina Omerbegović, Ferida Duraković, Tanja Stupar, Šima Majić, Stanka Hrastelj, Barbara Pogačnik, Ana Pepelnik, Jovanka Uljarević, Lidija Dimkovska, Lena Ruth Stefanović, Dragana Tripković, Ljiljana Dirjan, Naime Bequiraj in druge. Predgovor je napisal hrvaški kritik Tin Lemac, ki je tudi urednik projekta. Vsega skupaj naj bi izšli trije zvezki antologije, v pripravi pa je že drugi del. Doslej so projekt predstavili že v Banja Luki, Zagrebu, Beogradu in v Tuzli, sedaj gostuje tudi v Ljubljani.

 Večer bo vodila Barbara Pogačnik, slovenska pesnica, kritičarka, prevajalka, urednica.

 Gostje večera:

DORTA JAGIĆ, hrvaška pesnica, prozaistka, gledališka avtorica in dobitnica številnih literarnih nagrad, med katerimi sta tudi nagrada Evropski pesnik svobode (European Poet of Freedom), Gdansk 2014, ter največja hrvaška nagrada za poezijo Goranov vijenac 2017.

DARIJA ŽILIĆ, hrvaška pesnica, esejistka, literarna kritičarka, novinarka in aktivistka, avtorica desetih knjig, med katerimi so poezija, kratka zgodba in literarna kritika, ter dobitnica nagrad Julije Benešić za literarno kritiko in Kiklop za poezijo.

NADEŽDA RADOVIĆ, urednica, novinarka in esejistka, koordinatorka Varnih hiš za ženske in Beograjskega ženskega lobija, nacionalna koordinatorka mednarodnega projekta Sećanje žena…traganje za identitetom žena u socijalizmu (Spomin žensk… iskanje identitete žensk v socializmu).

ANASTAZIJA KOMLJENOVIĆ, hrvaška kritičarka in prozaistka. 

ŠURA DUMANIĆ, magistra znanosti in direktorica založbe Shura Publikacije.

TIN LEMAC, hrvaški kritik in urednik antologije »U mreži stih«.

 

 

 

Rezijanska srčna govorica

Društvo slovenskih pisateljev vas vabi na pesniško glasbeni večer ob svetovnem dnevu maternega jezika z naslovom Rezijanska srčna govorica. Gostja bo tudi častna članica Slovenskega centra PEN in prejemnica nagrade mira leta 2016 Silvana Paletti.

Večer z Venom Tauferjem in Petrom Kolškom in gostom Sameerjem Sayeghom, 21. januar 2019

 

Skupaj z Društvom slovenskih pisateljev smo se odločili,

da bomo z literarnim in pogovornim večerom počastili Vena Tauferja.

O njegovi poeziji bo spregovoril Peter Kolšek.

V šestdesetih letih je Veno Taufer prvi prevajal ključne angleške in ameriške pesnike (T. S. Elliot, Spenser, Pound, Hughes ...), kakor tudi klasične in sodobne hrvaške, makedonske in srbske pesnike v časih, ko je bila Jugoslavija prepleten svet med "vzhodom in zahodom". Prav Tauferjevi prevodi so vplivali na poezijo generacije po "pesmih štirih" (ta je seveda priskrbela neprekosljive prevode iz nemščine, ruščine in francoščine). Skupaj z Michaelom Scammellom, dolgoletnim tajnikom in predsednikom Madnarodnega PEN-a, je Veno Taufer v angleščino prevedel tudi mednarodno odmeven izbor pesmi Edvarda Kocbeka.

Veno Taufer je bil prisoten kot urednik na radiu, kot sodelavec številnih revij (od Besede, Revije 57, Problemov, Dialogov, Nove revije ...) pa tudi kot "delovna sila" pri DSP in PEN-u - kot tajnik in predsednik, ustanovitelj Vilenice, tudi kot predsednik Odbora pisatelji za mir, ki je odbor Mednarodnega PEN-a. Na jesenskem večeru "jubilantov" nam je zaupal, da ima nove, še neobjavljene pesmi!

Veno Taufer pa tudi prevajalske delavnice še ni zaprl! Prav to zimo prevaja pesmi iraškega pesnika Sameerja Sayegha. Skupaj bosta predstavila pesem ali dve iz Sameerjeve zbirke Luma, ki je nastala v Ljubljani med bivanjem v hiši azila v okviru organizacije ICORN, MOL in PEN.

Pridite, ne bodite zadržani. Naj bo leto 2019 kulturno z veliko začetnico! Odvisno je ITAK predvsem od nas samih.

Slovenski književniki in književnice v komunističnih zaporih

Odziv Mirovnega odbora mednarodnega PEN na dogodke v Kataloniji

PEN International's Writers for Peace Committee

Odbor za mir Mednarodnega pisateljskega združenja PEN

 

Izjava Odbora za mir Mednarodnega PEN o katalonskem referendumu

Pisatelji zbrani v Odboru za mir Mednarodnega PEN izražamo globoko zaskrbljenost ob dogodkih, ki so omadeževali izkaze demokratične volje ljudi med nedavnim katalonskim referendumom.

Prepričani smo, da se mora vprašanje ali referendum predstavlja legitimno osnovo ustavne spremembe razrešiti s pogajanji izvoljenih predstavnikov oblasti obeh vpletenih strani in da spori med vladami ne morejo služiti kot izgovor za pošiljanje paravojaških sil nad miroljubne državljane, ki skušajo izraziti svoje mnenje v volilnem procesu. Prav tako menimo, da sodni nalog ne more biti povod za uporabo nasilja z namenom preprečevanja svobodnega izražanja drugače mislečih državljanov.

Obsojamo nasilje h kateremu so se 1. oktobra 2017 zatekle sile španske države proti katalonskemu ljudstvu.  Prizori njihovih oboroženih, maskiranih in anonimnih pripadnikov, ki so napadali nenasilne državljane vseh starosti bi morali biti v sramoto španski vladi, sodiščem in Svetu Evropske Unije. Takšno dejanje je nezaslišano v katerikoli družbi, še prav posebej pa v državi, ki se postavlja z demokratičnimi pridobitvami po temačnem obdobju državljanske vojne in diktature. Pisatelji Odbora za mir smo posebej zavzeti za to, da se rane preteklih desetletij ne bi ponovno odprle.

Zahtevamo, da morajo vse veje oblasti spoštovati pravico do svobodnega izražanja mnenj, pa naj gre za svobodne volitve, govor ali pisanje.

Člani Odbora za mir Mednarodnega PEN pozivamo države članice Evropske Unije, da opomnijo Španijo na ravnanje, ki ji ga narekujeta Listina o temeljnih pravicah in Evropska konvencijo o človekovih pravicah.

Marjan Strojan,

predsednik Odbora za mir Mednarodnega PEN

 

Hommage Simone Veil

13. 9. je v prostorih DSP in PEN potekala okrogla miza v spomin Simone Veil.

O njej so se pogovarjali ga. Milena Šmit, dr. Svetlana Slapšak in dr. Iztok Simoniti.

 

Srečanje z novejšo slovensko poezijo v Italiji

SLOFEST  2017

Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm  v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico v Trstu

 

vabi na srečanje z novejšo slovensko poezijo v Italiji.

V soboto,16. septembra 2017, ob 11.30 pod velikim šotorom na Borznem trgu v Trstu.

Walter CHIEREGHIN bo predstavil knjigo Neve ZAGHET Autori sloveni in Italia, o novejših  zbirkah  Miroslava KOŠUTE, Marka KRAVOSA,  Borisa PANGERCA, Aleksija PREGARCA, Marije KOSTNAPFEL in Antonelle BUKOVAZ pa bodo spregovorili Cristina Benussi, Roberto Dedenaro, Marino Vocci, Marina Silvestri, Darja Betocchi  in Vilma Purič. Na prireditvi bomo doživeli branje pesmi navedenih avtorjev v slovenščini in italijanščini. V  italijanščini bo potekala tudi predstavitev pesnikov.

Vljudno vabljeni!

Marija Pirjevec Paternu,
predsednica SD Trst-Gorica-Videm

 

 

Trst, 6. septembra 2017

 

 

V spomin Miri Mihelič

V ponedeljek, 4 septembra 2017, je minilo 32 let od smrti gospe Mire Mihelič, dolgoletne predsednice SC PEN in podpredsednice mednarodnega PEN-a. Že tradicionalno smo se člani poklonili njenemu spominu in položili venec.

Festival Vilenica 2017

 

Icorn umetnik v Ljubljani, pesnik Samir Sayegh bo letos nastopil na festivalu Vilenica. V sredo, 6. septembra ob 16. uri bo nastopil na odru Jazz cluba Gajo, skupaj z lanskoletno dobitnico nagrade Dubravko Ugrešić, švicarsko pisateljico Hedi Wyss in slovensko književnico Anjo Golob. Več o dogodku in festivalu na: https://vilenica.si/program-2017/sreda-6-9-2017/

Hommage Simoni Veil

Slovenski center PEN na pobudo ženskega odbora MIRA

vabi v sredo, 13. 09. 2017 ob 19.00

v dvorano DSP in PEN na Tomšičevi 12 v Ljubljani

na okroglo mizo

Hommage Simoni Veil

Kdo je bila borka za človekove pravice in ženske ter prva predsednica Evropskega parlamenta?

O tej izjemni letos preminuli Evropejki bodo spregovorili dr. Svetlana Slapšak, doktorica antičnih študij, kritičarka in antropologinja, dr. Iztok Simoniti, esejist in diplomat, in Milena Šmit, pravnica in nekdanja veleposlanica, ki bo razgovor vodila.

 

Simone Veil (1927-2017) je preživela holokavst, se dosledno zavzemala za spravo med Nemci in Francozi, spoštovanje človekovih pravic, še posebej pravic žensk. V sedemdesetih letih je kot zdravstvena ministrica uspešno spravila zakon o prekinitvi nosečnosti skozi francoski parlament. V zori gibanj za življenje in ponovnih teženj, da bi politika upravljala z ženskim telesom, se je nedavno v Sloveniji razplamtela tudi v povezavi z njenim imenom burna polemika. Francija je jasno pokazala, kako zelo ceni izjemno humanistko in prvo predsednico Evropskega parlamenta ter jo julija letos počastila z najvišjimi državnimi častmi v Les Invalides.

 

Veselimo se vašega obiska in prispevka k diskusiji,

Ifigenija Simonović, predsednica Slovenskega centra PEN

 

Tanja Tuma, predsednica Ženskega odbora SC PEN MIRA

Spomin na Miro Mihelič

Spoštovane in spoštovani, 

 

vabim vas srečanje pred spomenikom Miri Mihelič na vrtu Društva slovenskih pisateljev v ponedeljek, 4. septembra 2017, ob 17h. Tako kot že vrsto let se bomo tudi tokrat poklonili njenemu spominu. Tisti med vami, ki se je osebno spominjate, ste posebej vabljeni, da spregovorite ob polaganju spominskega venca. 

 

Lepo vas pozdravljam,

Ifigenija Simonović

Film o Borisu Pahorju

BORIS PAHOR: PORTRET SVOBODNEGA ČLOVEKA (BORIS PAHOR: PORTRAIT D’UN HOMME LIBRE)

Režija: Fabienne Issartel

Francija, 2016, 98 min.

Spoštovane članice, spoštovani člani,

 

z veseljem vam sporočamo, da bo končno na ogled dokumentarni film o Borisu Pahorju z naslovom Boris Pahor – portret svobodnega človeka, ki ga je že pred leti posnela francoska umetnica Fabienne Issartel. Film ima slovenske podnapise.

Predvajali ga bodo 1. septembra ob 19.00 v Trstu v okviru 52. srečanja v Dragi, v Ljubljani pa 14. septembra, prav tako ob 19.00 v Kosovelovi dvorani v Cankarjevem domu. Vstopnice za projekcijo v Cankarjevem domu so brezplačne. 

 

 

Vljudno vabljeni.

Publikacija Obrazi miru

Ob 50. obletnici Blejskih srečanj smo izdali izbor pesmi članov svetovnih centrov PEN, ki se redno udeležujejo naših srečanj. Knjižica je čudovit pogled nazaj in popotnica za naprej.

V knjigi so se s svojimi deli predstavili avtorji:

Jenniffer Clement

Boris A. Novak

Marjan Strojan

Emmanuel Pierrat

Tesesa Salema

Edvard Kovač

Marc Alyn

Veera Tyhtilä

Collete Klein

Sydney Lea

Regula Venske

Clara Francheschetti

Sarah Lawson

Nora Albert

Nicole Barrière

Ignacija J. Fridl

Bluma Finkelstein

Wing Mui

Bruno Mercier

Robert Simonišek

Antonio Della Rocca

Mallick Diara

Zeki Ergas

Tanja Tuma

Zoran Paunović

Nohad Salameh

Marko Kravos

Sameer Sayegh

Elizabeth Csicsery-Ronay

Rocío Durán-Barba

Erik Ondrejička

Gojko Božović

Pauline Desnuelles

Milan Richter

Ifigenija Simonović

Hori Takeaki

Noč knjigarn, 23. 6. 2017

Četrta noč knjigarn bo potekala v petek, 23. 6. 2017 med 18.00 in 22.00 uro v Ljubljani, Celju, Mariboru in Kopru. Sodelovali bodo tudi članice in člani ŽO SC PEN Mira:

 

Miriam Drev

Tatjana Pregl Kobe

Maja Gal Štromar

Svetlana Slapšak

Evelina Umek

Bogomila Kravos

Matej Kranjc

Meta Kušar

Stanislava Repar

 

Več o dogodku si lahko preberete tu.

Nagrajenci na natečaju za najboljši esej

V okviru 49. srečanja pisateljev na Bledu je potekal tudi natečaj v pisanju esejev za srednješolce. Veseli smo, da se ga vsako leto udeleži več dijakov iz različnih srednjih šol in gimnazij. V letošnjem šolskem letu sta bila razpisana dva naslova: Drugačnost bogati in Ali je sovražni govor vojna napoved. Žirija v sestavi Tanja Tuma (predsednica), Ignacija J. Fridl (članica) in Robert Simonišek (član) je izbrala naslednje nagrajence: 

 

Drugačnost bogati

1. in 2. letnik: Gaja Jenko Mihelič, Gimnazija Poljane

3. in 4. letnik: Nina Furman, Gimnazija Slovenske Konjice  

Ali je sovražni govor vojna napoved

1. in 2. letnik: Ema Hrvatin, Gimnazija Šiška

3. in 4. letnik: Luka Fijavž, Gimnazija Slovenske Konjice

 

Nagrajencem in njihovim mentorjem iskreno čestitamo!

Vabilo na občni zbor

Spoštovani člani Slovenskega centra PEN,

vljudno vas vabim na občni zbor Slovenskega centra PEN, ki bo v ponedeljek, 6. marca 2017 ob 19.00 v prostorih DSP, Tomšičeva 12 v Ljubljani.

Predlagani dnevni red je naslednji:

1.    Izvolitev organov občnega zbora
2.    Pozdrav predsedujočega
3.    In memoriam v preteklem letu umrlim članom PEN
4.    Kratek pregled novih članov
5.    Poročila: PEN – Nadzorni odbor, častno razsodišče, Mira, Mirovni odbor
6.    Volitve
7.    Vizija PEN
8.    Razno

V upanju, da se vidimo v čim večjem številu, vas lepo pozdravljam,

Marjan Strojan
predsedujoči SC PEN

Spomin na njih

V decembru smo se spomnili v letu 2016 preminulih članov Slovenskega centra PEN, ki ga je organizirala gospa Meta Kušar.

Posnetek dogodka si lahko ogledate na tej povezavi: https://za-misli.si/subkultura/3232-spomin-na-njih-nas-spomin-2016

Neumnost kot temelj zahodne civilizacije

Vljudno vabljeni na prvi dogodek v sklopu 48. mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu - Bled pred Bledom! V torek, 10.5. ob 18:00 uri se  bomo družili s priznanim nizozemskim pisatlejem Matthijsom van Boxelom, avtorjem kontroverzne Enciklopedije Neumnosti. Več o dogodku si lahko preberete na

http://www.mladinska.com/knjigarna_konzorcij/dogodki/dogodek?etid=1753

Svoboda besede

Srečanje na Bledu

PROGRAM

Torek, 10. maj - Bled pred Bledom

10.30 Sprejem vodstev Mednarodnega PEN in Slovenskega PEN pri predsedniku RS gospodu Borutu Pahorju
18.00 19.00 Knjigarna Konzorcij, Ljubljana
Literarni večer: Matthijs van Boxsel Moderator: Evald Flisar

 

Sreda, 11. maj
Prihod udeležencev

9.00 – 13.00 Pogovori in delavnice na temo miru po slovenskih srednjih šolah
14.00 – 17.30

Dvorana Bartol, hotel Park
Srečanje MIRA, Slovenskega WWC, ter IPWWC, ki mu bo sledila okrogla miza z naslovom Bogastvo drugega
Uvod: Jennifer Clement
Moderatorka: Tanja Tuma

18.00

Prešernova dvorana, hotel Park
Literarni večer s štirimi slovenskimi pesnicami: Majo Vidmar, Meto Kušar, Miriam Drev, Barbaro Simoniti Moderatorka: Jasmina Rihar

20.00

Večerja, ki jo poklanja gospod Janez Fajfar, župan občine Bled (gostilna Murka)

 

Četrtek, 12. maj

09.00 – 13.00 Prešernova dvorana, hotel Park
Uradno odprtje 48. mednarodnega srečanja pisateljev
Pozdravni nagovori
Okrogla miza slovenskega centra PEN: Neumnost kot temelj civilizacije
Uvod: Matthijs van Boxsel    Moderator: Evald Flisar
11.00 – 11.20 Odmor za kavo
13.00 Kosilo (hotel Park)
14.30 – 17.30 Cankarjeva dvorana, hotel Park
Generalna skupščina odbora Pisatelji za mir Mednarodnega PEN
18.00 – 20.00 Literarna branja: Bled, Vrba, Kamna Gorica, Kranj, Trzin, Ljubljana
20.30 Večerja

 

Petek, 13. maj

09.00 – 11.00 Cankarjeva dvorana, hotel Park
Okrogla miza Odbora pisateljev za mir: Vsi smo migranti -  terorizem vsepovprek
Uvod: Tone Peršak          
Moderatorka: Teresa Cadete    
11.00 – 11.15 Odmor za kavo
11.20 – 12.30 Cankarjeva dvorana, hotel Park
Odprta razprava o terorizmu in svobodi izražanja
Uvod: Sylvestre Clancier          
Moderator: Edvard Kovač
12.30 Prešernova dvorana, hotel Park
Slavnostna podelitev priznanj nagrajencem 3. natečaja Obrazi miru
13.00 Kosilo (hotel Park)
15.30 Odhod v Ljubljano
16.30 -17.30 Ogled znamenitosti, staro mesto, center Ljubljane
17.30 - 18.00 Kratek ogled NUK (čitalnica)
18.00 – 18.30 Narodna in univerzitetna knjižnica
Odprtje razstave v počastitev 90. obletnice Slovenskega centra Pen
Pozdravni nagovori: Martina Rozman Salobir, ravnateljica NUK; Evald Flisar, predsednik Slovenskega PEN in Zoran Janković, župan mesta Ljubljane
Glasba: Klarisa Jovanovič
18.30 – 19.30 Narodna in univerzitetna knjižnica
Literarni večer z Jennifer Clement, predsednico mednarodnega združenja PEN
Branje: Anja Novak Glasba: Klarisa Jovanovič Moderatorka: Tanja Tuma
19.30 Sprejem in pogostitev, ki jo poklanja gospod Zoran Janković, župan mestne občine Ljubljana

 

Sobota, 14. maj
Odhod udeležencev ali ekskurzija za prijavljene

09.00 – 18.00 Ekskurzija v Celje. Ogledali si bomo Stari grad, sledilo bo literarno branje v centru mesta ter kosilo v restavraciji Koper, nato pa še ogled »mesta pod mestom«  - ostankov rimskega mesta ter ogled Celjskega stropa.

 

Uradni jeziki: angleščina, francoščina, slovenščina
Poskrbljeno bo za simultani prevod.

Natečaj v okviru našega šolskega programa

Slovenski center PEN, ki vsako leto skupaj z Odborom pisateljev za mir Mednarodnega PEN na Bledu organizira pisateljsko srečanje (letošnje bo že 48. po vrsti), je program obogatil s Festivalom literature za mir z naslovom Obrazi miru. V prizadevanju, da bi mlade pritegnili k aktivnemu sodelovanju zdaj že drugič prirejamo natečaj v okviru našega šolskega programa – dijake slovenskih srednjih šol smo pozvali naj napišejo esej z naslovom

Drugačnost bogati

Izzvali smo jih da razmišljajo o danes izredno pereči temi : o ljudeh, ki prihajajo k nam iz neznanega okolja, imajo drugačne navade, drugo vero in življenjski nazor. Vprašali smo jih: Kako jih sprejemaš? Kaj od njih pričakuješ? Te je strah ljudi, ki jih ne razumeš? Ali ti je izziv spoznati neznano pokrajino drugega?

Tričlanska žirija, sestavljena iz članov Slovenskega PEN, bo eseje ocenila in izbrala iz vsake kategorije (1. In 2. Letnik ter 3. In 4.) enega za nagrado. Nagrajena dijaka bomo povabili na 48. srečanje pisateljev na Bledu, kjer bosta prejela knjižni nagradi. Šolam, ki jih dejavnost mednarodnega združenja pisateljev PEN še posebej zanima, pa letos zopet ponujamo možnost, da jih med festivalom Obrazi miru obiščeta dva člana mednarodnega PEN. Tokrat bodo pisatelji, med katerimi je tudi predsednica mednarodnega PEN Jennifer Clement, obiskali gimnazijo Kranj, Srednjo ekonomsko šolo v Radovljici,Gimnazijo Škofja loka ter Oblikovno, Mednarodno in Waldorfsko šolo v Ljubljani.

Verjamemo, da sta branje in razmišljanje, še bolj pa ustvarjanje, temelj zrelih osebnosti, zato se zahvaljujemo podpori mednarodnega PEN, vsem sodelujočim šolam, vsem mentorjem in učiteljem in seveda vsem dijakom, ki so se potrudili in sodelovali na natečaju. Rezultate izveste kmalu!

48. mednarodno srečanje pisateljev na Bledu

11. -  14.5.2016: Na Bledu se bo zopet odvijalo 48. mednarodno srečanje pisateljev ter festival literature za mir z naslovom Obrazi miru. Gostili bomo številne priznane ustvarjalce iz vsega sveta. Njihove poglede na dogajanje v svetu ter razmišljanja o rešitvah lahko pobliže spoznate na naših treh javnih okroglih mizah:  Bogastvo drugegaNeumnost kot temelj zahodne civilizacije ter Vsi smo migranti – terorizem vsepovprek.

Obenem vas vabimo tudi na literarna branja  po Sloveniji v okviru festivala Obrazi miru v četrtek 12.5. ter literarni večer s štirimi priznanimi slovenskimi pesnicami na Bledu 11.5. V okviru festivala smo znova  k sodelovanju povabili tudi slovenske srednješolce, ki so pisali naloge na temo »Drugačnost bogati«. Na srečanju bomo avtorje  najboljših nalog tudi nagradili.

Vse, ki vas zanima druženje z vrhunskimi pisatelji in pesnikih, skupno razmišljanje o perečih temah ter uživanje ob branju njihove literature vabimo  pa vabimo že 10.5. ob 19h v knjigarno Konzorcij v Ljubljani  na dogodek Bled pred Bledom kjer bomo predstavili našega gosta Matthijsa van Boxsla, avtorja svetovno znane Enciklopedije neumnosti.

Ura in lokacija ostalih branj in okroglih miz bo pravočasno objavljena na spletni strani. Pridružite se nam!

Prisiljen sem bil zapustiti domači kraj

 

Prisiljen sem bil zapustiti domači kraj. Odšel sem brez vsega in hodil sem ter brezciljno zrl v obzorje ter svoji obupani duši govoril: »Imela si varen dom in življenje. Zdaj je vse šlo po zlu, izgubljena si, brez doma, nobenega varnega zavetja, kamor bi se lahko zatekla, ničesar.

Ampak ko sem še enkrat s pogledom oplazil to isto obzorje, sem ugledal velikodušno, blagoslovljeno, čudovito in prijazno deželo, ki je kazala name in mi – kot bi me vabila – šepetla: »Sameer, čemu skrb? Saj sem Slovenija, tvoja nova domovina!« Zato, lepa hvala Slovenija, lepa hvala Ljubljana!

Sameer Sayegh je iraški pesnik, pisatelj in novinar. Piše v arabskem in angleškem jeziku.

Rodil se je leta 1949 na jugu Iraka, veliko časa pa preživel v glavnem mestu Niniv, Mosulu, od koder je pred leti moral zbežati zaradi pritiskov Islamske države. Diplomiral je iz angleškega jezika in književnosti. Objavil je vrsto prevodov iz angleškega jezika ter zbirko pesmi v angleščini, z naslovom The Wanderer. Za vojaško obveznost je kot prevajalec in tolmač je eno leto delal pri letalstvu,kot prevajalec pa je delal tudi za iraški rdeči (polmesec) križ ter kot tolmač za vodjo nemškega rdečega križa v Mosulu ter strokovnjake in predavatelje iz Švice, Nemčije, Norveške in Italije. Vrsto let je delal kot kulturni dopisnik za dnevna časopisa Al- Jumhuriyah in Azzaman.

Izid natečaja za prispevke učencev in učenk osnovnih šol

Izid natečaja za prispevke učencev in učenk osnovnih šol v Sloveniji in zamejstvu na temo Lepa beseda lepo mesto najde na 47. mednarodnem srečanju PEN centrov na Bledu v okviru 2. mednarodnega festivala literature za mir ­ Obrazi miru

Na natečaj je prispelo triindvajset prispevkov dvajsetih učencev in učenk iz petih osnovnih šol.

Žirijo smo sestavljali Marko Kravos, Ifigenija Simonović in Jerneja Jezernik.

Odločili smo se, da letos nagrad ne bomo podeljevali.

Utemeljitev

Letošnji odziv je bil premalo številen, da bi lahko govorili o osnovnošolskem literarnem ustvarjanju v Sloveniji in zamejstvu. Iskali smo svetle točke, brali po večkrat, a težko z lepimi besedami povemo, da nam ni prijetno sporočiti, da so bili prispevki zvečine neprimerni za uvrstitev. Prispela besedila govorijo o delu mentorjev in tudi o krizi slovenščine kot predmeta v osnovnih šolah in odnosa do jezika, ki nas določa kot narod.

Samo štirje prispevki so se nanašali na naslov razpisa. Skušali smo razumeti, da so sodelujoči morda dobesedno vzeli poziv predsednika slovenskega PEN centra na razmislek o miru, o pravici do miru, kar je osnovna tema vsakoletnega srečanja članov mednarodnih centrov PEN. Tak razmislek bi učence lahko pripeljal k razpisani temi Lepa beseda lepo mesto najde. Gre za slovenski pregovor, ki nagovarja k spravi in ki se tudi v vsakdanjem življenju pogosto uporablja, naj gre za preprosto vljudnost ali za visoko diplomacijo. Toda tudi besedila, ki smo jih zaradi teme označili za neprimerna, nanašala pa so se na vojno, mir, domoljubje in družino, niso bila domišljena. Pri besedilih učencev in učenk nižjih in višjih razredov ni bilo bistvenih razlik.

Ljubljana, 30. aprila, 2015

Izid natečaja za prispevke srednješolcev

Izid natečaja za prispevke srednješolcev na temo Jaz na svetovnem spletu na 47. mednarodnem srečanju PEN centrov na Bledu v okviru 2. mednarodnega festivala literature za mir - Obrazi miru

Na natečaj je prispelo petintrideset prispevkov dijakov iz osmih srednjih šol.

Žirijo smo sestavljali Tanja Tuma, Marjan Strojan in Ajda Petek.

Kot avtorja najboljšega prispevka vsak v svoji kategoriji sta bila izbrana Tilen Kolar (Gimnazija Ptuj) in Urška Juhant (Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, Ljubljana).

Utemeljitev

Tilen Kolar: 101100100110 – kategorija A, prvi in drugi letnik

Dijak prvega letnika ptujske gimnazije v odličnem eseju zoperstavlja svetovni splet in človekove aktivnosti na njem, katerega prispodobi sta ekran in elektronika za njim, z resničnim življenjem, ki ima vonj, barvo, čustva, celo ljubezen. Medtem ko na spletu kraljujeta digitalni stanji 1 in 0, v naših telesih utripa srce in na nebu žarijo zvezde. Dotakne se številnih problemov spleta; osamljenost kljub številnim povezavam na socialnih omrežjih, naivna predaja osebnih podatkov korporacijam, deljenje intimnih stvari s spletom in izguba medsebojne komunikacije med ljudmi.  Imenitno razmišljanje, zapisano v poetični prozi, ki ga Tilen zaključi s stavkom:  »Ne pustite, da nam danes 10110 ukrade mladost.«

Urška Juhant, @JAZ_NA_SVETOVNEM_SPLETU, kategorija B, tretji in četrti letnik

Urška Juhant, dijakinja tretjega letnika Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo iz Ljubljane, z bralcem deli svoje izkušnje in zgodbe anonimnih prijateljev s spletne klepetalnice. Spoznamo, kako izgleda zasledovanje oziroma stalkerstvo, kako lahko po neumnosti pride do spolne zlorabe in kako osamljen mladenič v virtualni prostor pošlje prošnjo za rešitev. Mladi prijatelji mu prisluhnejo, iz njega izvlečejo njegovo pravo ime ter mu s posredovanjem policije in staršev rešijo življenje. Zaključi z njegovo zahvalo, da so ga rešili. Urška pripoveduje zgodbe v prvi osebi, z občutkom in napetostjo. Zgodbe, ki bi jih lahko doživela sama, nevarnosti, ki prežijo na vse, ki se kot drobna pikica na ekranu podajo na svetovni splet.

Obema avtorjema iskrene čestitke!

Tanja Tuma, Marjan Strojan, Ajda Petek

Ljubljana, 30, aprila 2015

 

safe.si, varna raba interneta

Okrogla miza ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne

Slovenski center PEN je nocoj gostil okroglo mizo o vplivu druge svetovne vojne na položaj Slovenije in Slovencev. Po besedah zgodovinarja Janka Prunka gre za temo, ki stalno ostaja v orbiti slovenskih pogovorov in navzkrižij ter še vedno povzroča spor med Slovenci. Z dogodkom se je PEN spomnil bližnje 70. obletnice konca vojne.

Poleg Prunka, ki je tudi vodil okroglo mizo, so za strokovni uvod v razpravo poskrbeli zgodovinarji Damijan Guštin, Bojan Godeša, Jerca Vodušek Starič in Marjetka Rangus. Dotaknili so se tako vojaškega kot političnega vidika druge svetovne vojne na Slovenskem.

 

Po Prunkovih besedah lahko pred bližnjo 70. obletnico znova opazujemo, kako izobraženci oz. polizobraženci in politiki mrcvarijo zgodovinsko resnico. Poudaril je, da bi javna razprava na temo druge svetovne vojne potekala bistveno drugače, če bi vsi vpleteni upoštevali etični kodeks.

 Guštin je opozoril, da bi se morali v presoji takratnega dogajanja neprestano zavedati, da je vojna posebno stanje. Vodušek Staričeva je izpostavila, da bi morala tudi zgodovinska stroka v večji meri upoštevati vpliv mednarodnega okolja pri razlagi druge svetovne vojne na Slovenskem.

Po njenih besedah se obe ideološko in politično nasprotni strani pri utemeljevanju svojih pogledov na vojno dogajanje žal zatekata k aktivizmu, ki pa nima kaj iskati v zgodovinopisju.

Izjava Odbora pisatelji za mir Mednarodnega PEN in Slovenskega PEN

Člani Slovenskega centra PEN in Odbora pisateljev za mir Mednarodnega PEN se zgroženi in ogorčeni pridružujemo protestom predsednika Mednarodnega PEN Johna R. Saula, drugih vidnih predstavnikov Mednarodnega PEN in številnih PEN centrov ob brutalnem umoru japonskega novinarja. Pripadniki t. i. Islamske države, ki so na enako grozovit način umorili že vrsto novinarjev, podobno kot okoreli kriminalci v Mehiki in teroristi drugod po svetu brez milosti ubijajo ljudi, ki opravljajo svoj poklic in svoje poslanstvo ali si morda prizadevajo za rešitev svojih poklicnih kolegov. Zločin je v tem primeru toliko bolj odvraten, ker je bil, podobno kot številni teroristični zločini v zadnjem času, storjen v imenu boga monoteizma, ki v resnici zapoveduje mir in strpnost. Najbolj pretresljivo se nam zdi, da so bili kruto umorjeni pripadniki iste religije med molitvijo za mir v mošeji kamerunskega mesta Fotocol. Pravica do miru, svoboda izražanja in strpnost do drugače mislečih pa so vrednote, ki jih brani Mednarodni PEN in sleherni PEN center v lastnem okolju in na vsem svetu in tako tudi Slovenski center PEN in še posebej Odbor pisateljev za mir.

Tone Peršak
predsednik Odbora pisateljev za mir

Marjan Strojan
predsednik SC PEN

Vabilo na debatni večer - Slovenske kulturne poti

Slovenski center PEN vas vljudno vabi na debatni večer z naslovom Slovenske kulturne poti – potencial projekta Slovenska pisateljska pot v četrtek, 19. februarja 2015, ob 19. uri v dvorani Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani.

Slovenska pisateljska pot je eden najpomembnejših projektov Društva slovenskih pisateljev in seveda tudi SC PEN, ker po eni strani nadomešča Muzej slovenske književnosti, ki ga Slovenija za razliko od mnogih drugih držav (še) nima, hkrati pa predstavlja tudi zelo pomemben projekt promocije slovenske književnosti in kulture v celoti, tudi zaradi neposredne zveze s slovensko kulturno dediščino in slovensko kulturno krajino v vsej njeni raznolikosti.

Kot takšna Slovenska pisateljska pot predstavlja enega ključnih projektov kulturnega turizma tako z vidika privabljanja tujih gostov, kakor tudi z vidika animacije domačih, slovenskih gostov in še posebej pohodnikov, ker omogoča povezavo rekreativnega turizma s kulturnim turizmom in promocijo slovenske kulinarike, predvsem pa povezavo z drugimi komponentami kulturnega turizma, saj je pot speljana tudi mimo mnogih drugih lokacij kulturne dediščine.

Sodelujoči: mag. Julijana Bizjak Mlakar, ministrica za kulturo RS, predstavnik Ministrstva za gospodarstvo RS, Marija Zakrajšek, Igor Likar, Ivo Svetina, Marjan Strojan

Pogovor bo vodil Tone Peršak.

Vljudno vabljeni!

Razpis za sodelovanje srednješolcev na 47. mednarodnem srečanju na Bledu

Razpis za sodelovanje šolarjev na 47. mednarodnem srečanju na Bledu v okviru 2. Mednarodnega festivala literature za mir – Obrazi miru

Slovenski center PEN, ki vsako leto skupaj z Odborom pisateljev za mir Mednarodnega PEN na Bledu organizira pisateljsko srečanje (letošnje bo že 47. po vrsti), je lani program obogatil s Festivalom literature za mir z naslovom Obrazi miru. V okviru tega festivala je povabil učence osnovnih šol k razmišljanju o vojni in miru. Odziv je bil velik in tudi ni ostal neopažen v Mednarodnem PEN. Zato se je Slovenski PEN odločil, da program razširi tudi na srednje šole in tako pristopi k šolskemu projektu Mednarodnega PEN.

Za letošnjo temo smo si izbrali naslednje izhodišče:

»Jaz na svetovnem spletu

Ko se vklopim v medmrežje, zaživim novo življenje. Lahko postanem junak(inja), lahko najdem prijatelje in nove ljubezni. A lahko naletim tudi na hudobne ljudi in name se usuje plaz žaljivk, groženj, izsiljevanj in zla, iz katerega ne vidim izhoda. Kje je meja med mojimi osebnimi pravicami in želji multinacionalk kot Facebook in Google po širitvi njihovih mrež in zaslužkov? Kako se lahko branim pred spletnim nasiljem? Me morajo zaščititi starši in učitelji? Kje sem jaz, posameznik v družbi na spletu danes?«

 

Vašo šolo vabimo, da se aktivnostim pridružite, in sicer na naslednji način:

  • Dijake v dveh kategorijah (A – prvi in drugi letnik in B – tretji in četrti letnik) spodbudite k pisanju eseja na gornjo temo in sicer ne daljšega od 3.000 znakov. Eseje naj dijaki pošljejo na naslov: Slovenski center PEN, Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana najkasneje do 16. marca 2015. Prosimo, opozorite dijake, da na eseje jasno napišejo šolo, naslov šole, razred, ime in priimek.
  • Prvim petim šolam, ki se bodo prijavile do 28. 2. 2015, lahko zagotovimo osebni obisk dveh članov Slovenskega PEN v mesecu marcu. Člana bosta v okviru dveh šolskih ur predstavila zgodovino in družbeni pomen združenja PEN.
  • Tričlanska žirija, sestavljena iz članov Slovenskega PEN, bo eseje ocenila in izbrala iz vsake kategorije enega za nagrado. Nagrajena dijaka bomo povabili na 47. srečanje pisateljev na Bledu, kjer bosta prejela knjižni nagradi. Dogovarjamo se tudi, da bi nagrajencema omogočili obisk sedeža mednarodne zveze PEN v Londonu. Nagrajena prispevka bomo objavili na spletni strani http://www.penslovenia-zdruzenje.si.

Za vsa vprašanja smo vam na voljo na našem elektronskem naslovu zgoraj in po telefonu 030 321 710 (koordinatorka šolskega projekta Tanja Tuma). 

Veselimo se sodelovanja z vami in vašimi dijaki, saj trdno verjamemo, da so branje in razmišljanje, še bolj pa ustvarjanje, temelj zgrajenih osebnosti, v kakršne želite izobraziti vaše varovance.

Razpis za sodelovanje šolarjev na 47. mednarodnem srečanju na Bledu

Razpis za sodelovanje šolarjev na 47. mednarodnem srečanju na Bledu v okviru
2. Mednarodnega festivala literature za mir – Obrazi miru

Spoštovani učenci, učenke, učiteljice in učitelji na osnovnih šolah v Sloveniji in v zamejstvu,

Slovenski center PEN bo maja letos na Mednarodnem srečanju pisateljev, pesnikov in esejistov (PEN = Poets, essayists and novelists) prav v času sedemdesetletnice konca II. svetovne vojne posvetil posebno pozornost kulturi miru in pravici do miru kot eni najpomembnejših človekovih pravic. Gostje iz tujine in Slovenije bodo štiri dni razmišljali in razpravljali o pogubnosti vidnih in nevidnih vojn in lepoti ter krhkosti miru, o strahu in pogumu, o upanju in brezupu. Ponovno pa si želimo, da bi tudi vi, najmlajši pisci in premišljevalci razmislili o svojih pogledih na mir in o pravici do miru in svoja mnenja ali sanje zapisali v obliki kratkih esejev, zgodb ali pesmi. Zato razpisujemo natečaj z naslovom Lepa beseda lepo mesto najde, ki se ga lahko udeležite šolarji vseh osnovnih šol v Sloveniji in po svetu, ki pišete v slovenskem jeziku.

Prozni prispevki ali prispevki v verzih naj ne bi presegali 1500 znakov (s presledki). Priznanja, knjižno nagrado in nastop v času blejskega srečanja na literarnem večeru na Bledu (s prevodom v angleščino ali francoščino) bo prejel en avtor ali avtorica iz četrtega ali petega razreda, en avtor ali avtorica iz šestega ali sedmega in en avtor oz. avtorica iz osmega ali devetega razreda osnovne šole.

Komisija bo zbirala prispevke za natečaj do 22. marca 2015. Odločitev bo objavljena na spletnih straneh slovenskega PEN centra najkasneje 1. maja 2015. Tu bodo tudi objavljeni nagrajeni izbrani prispevki v slovenščini in prevodu.

Z veseljem in zanimanjem pričakujemo vaš odziv!

 

Komisija za izbor najboljših prispevkov za natečaj

Marko Kravos, Ifigenija Simonović in Jerneja Jezernik

 

V imenu Slovenskega centra PEN naj vam zaželimo veselja in ustvarjalnega zagona v novem letu!

 
 

Marjan Strojan
predsednik

Literarni večer z Girmo Fantaye

V torek, 16. decembra 2014, ob 17. uri v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi 7 v Ljubljani bo naš gost Girma Fantaye, letošnji ICORN pisatelj.

Girma T. Fantaye, etiopski pesnik, pisatelj in novinar, že od leta 2004 piše članke za številne spletne publikacije, nekateri pa so bili objavljeni tudi v več časopisih in revijah, med drugim v New York Timesu. Leta 2007 je z nekaj sodelavci ustanovil časopis Addis Neger, a so bili ves čas obstoja tega časopisa njegov urednik ter sodelujoči novinarji izpostavljeni opozorilom in grožnjam etiopskih državnih obveščevalnih služb, zato Girma T. Fantaye od leta 2010 živi v azilu. Je tudi avtor pesniške zbirke, avgusta letos pa je izšel njegov prvenec. Pogovor bo vodil Marjan Strojan.

Opravičilo in popravek

Spoštovani uporabniki spletne strani slovenskega PEN centra, ob mednarodnem srečanju na Bledu maja 2014 smo objavili knjižico, posvečeno obletnici 1.svetovne vojne. V njej smo objavili nekaj pisem oficirja Ivana Zupana in nekaj odlomkov pričevanja Lorenza Prestorja, ter nekaj del slovenskih pisateljev in pesnikov iz obdobja prve svetovne vojne ali neposredno po njej: Ivana Cankarja, Iga Grudna, Pavla Golia, Antona Podbevška in Alojza Gradnika. Brošura je izšla v 200 izvodih in je bila uporabljena kot gradivo ob literarnem večeru, ki smo ga priredili v pozdrav gostom blejskega srečanja. Vsi prispevki so bili prevedeni v angleščino. Brošura ni bila naprodaj. Obvezni izvodi so bili poslani v NUK.

Opravičujemo se dedičem omenjenih avtorjev, ki jih nismo pravočasno zaprosili za avtorske pravice. To obveznost zdaj urejamo. Najbolj pereče pa je opravičilo dedičem Otona Župančiča. Spregledali smo, da njegova pesem Otroci molijo ni pesem Alojza Gradnika. Tako je bila objavljena brez dovoljenja in brez imena pravega avtorja. V naslednji publikaciji, ki jo bomo pripravili za srečanje v letu 2015, bomo objavili opravičilo in popravek.


V celoti je brošuro pripravila Ifigenija Simonović, članica upravnega odbora. Sprejela je odgovornost za urednikovanje in storjene napake. Vsem prizadetim se iskreno opravičuje.

Hvala za razumevanje.
Upravni odbor

1.10.2014

Odprto pismo Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN

Spoštovani predsednik vlade, dr. Miro Cerar,

z veliko zaskrbljenostjo ugotavljamo, da nastajajoča koalicijska politika že v svojih prvih prepoznavnih korakih slovensko kulturo v strokovnem in političnem smislu marginalizira. S tem pred očmi slovenske javnosti marginalizira tudi Vaše deklarirano načelo o izbiri strokovno kompetentnih kandidatov za politično izpostavljene funkcije. In s tem Vaši predsedniški integriteti grozi, da se utegne izkazati kot zlagana in nekredibilna.

Prosimo torej, da se v dobro vseh državljank in državljanov RS z največjo možno skrbjo posvetite ustrezni izbiri ministra za kulturo. Ker pri tem ne gre za drobiž v strankarskih političnih preigravanjih in kupčijah. Ampak za dušo in obraz slovenske nacije - in, kot rečeno, za kredibilnost Vaše politike.

Z lepimi pozdravi in iskreno željo, da bi uspešno vodili novo vlado.

Veno Taufer, predsednik DSP


Marjan Strojan, predsednik PEN

Govor predsednika Marjana Strojana na sprejemu na Brdu ob začetku 46. Mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu


Spoštovani gospod minister, cenjeni gostje, dragi kolegi,

 

Prav kmalu, že čez nekaj let, ki resnično kar prehitro tečejo, bo srečanje pisateljev, ki se ga udeležujete, praznovalo pol stoletja svojega obstoja. Načrtovano in ustanovljeno je bilo z namenom, da v tem mirnem in prelepem kotičku naše domovine ponudi pisateljem priložnost za razgovor in zbližanje mimo in onstran političnih delitev, ideoloških plašnic in neprestanih groženj z uničenjem, ki so, resnične in navidezne, prihajale iz kolesij takratnih propagandnih mašinerij.

 

Svet, v katerem smo tedaj živeli kljub velikim besedam z obeh strani, ni obetal veliko. Ogrožene in kršene človeške pravice, teptano pravno varstvo državljanov, rasna nestrpnost, omejena svoboda veroizpovedi, cenzura in samocenzura tiska in medijev ter dnevno pokanje in rožljanje z orožjem na nevralgičnih točkah sveta so v veliki meri določali oblike sobivanja v Evropi in v svetu.

 

Skoraj petdeset let kasneje je na mestu vprašanje ali se zares želimo vrniti v tiste čase, k omenjenim oblikam sobivanja, k ciničnemu dogovarjanju med mogočnimi silami, v katerem so usode in mnenja majhnih in med seboj razdeljenih držav in narodov veljale toliko kot drobiž na ruleti – v svet pred Združeno Evropo? Ali naj se, navsezadnje, naša blejska srečanja, ponovno vrnejo k ustanovnemu cilju, k ponujanju oaze miru za pogovore med blokovsko razdeljenimi pisatelji?
Mislim, da si tega nihče ne želi in da povratek na točko nič tudi ni več mogoč. Navadili smo se svobode, izmenjave izkušenj kreativnih praks, ki jim v globalnem svetu ni več mogoče natikati ideoloških plašnic. Politična, verska in rasna nestrpnost so enako kot zapovedovanje oblik in vsebin našega pisanja, kljub dejstvu, da se ponekod, podprte z vsakršno prisilo in kršenjem človekovih in državljanskih svoboščin še vedno prakticirajo, za nas postale enostavno nesprejemljive.
Naše srečanje, spoštovani kolegi, je priložnost, da to še enkrat – in tokrat še bolj odločno – povemo in objavimo. Zdaj ni čas za ponovno uvajanje blokovske delitve v Evropi in drugod po svetu. Svet, v katerem je bil tak red mogoč je zgodovinsko izginil in v naših glavah živi samo še kot spomin. Železna zavesa se je dvignila, Berlinski zid je padel. Njegovo oživljanje v kakršnikoli obliki ponovne delitve sveta, za nas enostavno ne pride v poštev. To je treba jasno povedati.

 

Spoštovani gospod minister, tudi s pravkar omenjenimi mislimi smo se v PEN-u lotili načrtovanja letošnjega blejskega srečanja kot pisateljskega premisleka o veliki vojni, njenih človeških in kulturnih posledicah. Prva svetovna vojna je bila klasična imperialna vojna, njeno bojevanje pa izpopolnjeno s tehnološkimi inovacijami prejšnjega stoletja, ki je uveljavilo znanost kot vrhovni pogoj in kriterij vsakršnega človeškega napredka. Toda ta tragedija, prva, ki se je dogajala na področju od Murmanska do Nove Zelandije, je bila mogoča, ker je propagandna mašinerija vojskujočih se strani uspela razpihati agresivni nacionalizem, rasno in kulturno nestrpnost med narodi in jih pod prisilo omenjenih miselnih okopov poslati v strelske jarke. Potrebni so bili okopi v glavah ljudi, da so se uresničili okopi na bojiščih. Toda ta igra je v današnjem, kulturno drugače postuliranem in kultiviranem svetu, zaigrana in spregledana.

 

Spoštovani gospod minister, dovolite mi, da se vam ob koncu v imenu vseh, posebej pa še slovenskih pisateljev zahvalim za vse, kar ste v vaši odgovorni službi storili v dobro kulture pisanja, še zlasti za vaš prispevek k reševanju slovenske knjige v sosednji tržaški pokrajini. In, seveda, hvala za vaše nocojšnje gostoljubje.

Pierre Lemaitre: Na svidenje tam zgoraj

Osrednji gost letošnjega Blejskega srečanja je lanskoletni Goncourtov nagrajenec Pierre Lemaitre. V četrtek, 8. maja ob 19. uri ste tako vabljeni v dvorano Panorama (hotel Toplice) na pogovor z avtorjem na temo romana Na svidenje zam zgoraj, ki mu je prinesel prestižno francosko literarno nagrado. Z avtorjem se bo pogovrajal dr. Edvard Kovač, večer pa bo sproti tolmačen v slovenski jezik. 

Udeleženci prejmejo brezplačno »ogledni separat« z daljšim odlomkom  romana, s katerim 3 mesece uveljavljajo popust ob nakupu romana v knjigarnah založnika. Izide do francoskega državnega praznika 14. 7.

 

O avtorju

source: lelivre.mondoblog.frPrejemnik prestižne francoske literarne nagrade Goncourt  za leto 2013 in hkrati tudi nagrade Francoske televizije, Pierre Lemaitre, se je rodil 1951 v Parizu. Že od mladosti se je navduševal nad francosko in ameriško književnostjo, zato ju je tudi študiral in kasneje tudi predaval. Ta svoj dolg obema književnostma rad priznava. Tako že ob svojih prvih romanov pove, da je zanj pisateljevanje vaja ob občudovanju že napisane literature, zato se zahvaljuje avtorjem, ob katerih se je učil in rasel ter jih tudi oblikoval za junake svojih romanov. V svojem vrhunskem romanu Nasvidenje tam zgoraj se prav tako pokloni pisateljem, kot so Emile Ajar, Stephen Cran, Victor Hugo in La Rochefaoucauld.

 

Danes je Lemaitre mednarodno znani pisatelj, saj ga prevajajo v trideset jezikov,  nase pa je opozoril že s svojim prvim romanom Skrbno opravilo (Travail soigné) l. 2006. Zanj je prejel nagrado, ki se podeljuje za literarni prvenec. Njegove knjige je kritika uvrščala med grozljivke, vendar jih je dosledno cenila. Smisel za dramaturške prizore je Lemaitre uveljavil tudi kot pisec filmskih scenarijev. Najbolj znana je predloga za film Alex, ki ga je napisal po svojem istoimenskem delu.

 

Letos pa preseneča Lemaitrov pisateljski obrat. Odločil se je za psihološko poglobljeni zgodovinski socialnokritični roman, ki pa je tudi ikonoklastičen. Lemaitre je že v svojih policijskih romanih iznenadil z zapleti in s paradoksi v svojih zgodbah. Tokrat pa preseneča bralce z življenjsko avanturo, ki razbija ustaljene podobe »Velike vojne«, kot Francozi imenujejo morijo prvega svetovnega spopada. Ocenjevalci pravijo, da gre bolj kakor za zgodovinski roman, tokrat pri Lemaitru za pustolovsko pripoved, v kateri glavni junak razbija uveljavljene socialne norme svojega okolja. Bernard Pivot, ki je bil član Goncourtove žirije, se nad Lemaitrom navdušuje, ker piše slikovito, kot da bi se pred bralcem odvijal film: »Piše hkrati počasi in hitro, ker si vzame čas, da opiše kretnjo ali dogodek s silovitimi besedami.« (E. K.)

 

 

 

 

Nekaj besed o knjigi

 » Za trgovino je vojna velika priložnost, tudi še potem, ko mine.«

 

Vir: Mohorjeva družba Celje

Na ruševinah velike morije XX. stoletja se dva rešenca iz strelskih jarkov, ki se na poti s fronte poškodujeta, želita mašcevati. Zato zagrešita sleparijo, ki je hkrati presenetljiva, a tudi nemoralna. Ko se iz poti slave podata na stezo prevratnikov, odkrijeta, da se njuna

zmagovita domovina, Francija, ne šali s svojimi mrtvimi …

Roman Nasvidenje tam zgoraj je freska redke krutosti, ki je izjemen po svoji zgradbi in vsem, kar nam priklice v spomin. Gre za veliki roman iz povojnega casa prve svetovne vojne, ki govori o utvarah premirja, o državi, ki slavi svoje izginule, a se otresa nadležnih

preživelih, državi ki je zmožna odvratnost prikazati kot krepost. 

V temacnem in žalobnem obcutju prihajajocega dne, ki ga napolnjujejo omahljivci in strahopetci, ceprav jih imajo za junake, nam Lemaitre z velikim talentom in presenetljivo vešcino zarisuje obrise velike tragedije te izgubljene generacije.

 

Bled pred Bledom - Večer z Andreom Molesinijem

Vir: MKSlovenski center PEN Vas vljudno vabi na mednarodni večer 

Andrea Molesini - Srečanje z avtorjem ob obisku v Sloveniji

in predstavitev slovenskega prevoda njegovega dela 

Niso vsi pankrti z Dunaja 

 

Na letošnji večer v "Bled pred Bledom", ki uvaja 46. Mednarodno srečanje pisateljev na Bledu, smo povabili večkrat nagrajenega italijanskega pisatelja, pesnika in prevajalca Andrea Molesinija. Avtor bo v torek, 6. maja 2014, ob 18. uri v knjigarni Konzorcij v Ljubljani predstavil svoj roman Niso vsi pankrti z Dunaja. Pogovor, ki bo potekal v slovenskem in italijanskem jeziku, bo povezovala dr. Bogomila Kravos. Dogodek prirejamo skupaj z Mladinsko knjigo in Italijanskim inštitutom za kulturo v Sloveniji. Za prevod bo poskrbljeno. 

Pridite in povabite še koga!

 

 

O avtorju in njegovem delu:

 

Andrea Molesini se je rodil 28. decembra 1954 v Benetkah, kjer živi še danes. Literarno pot je začel kot pisec knjig za otroke in za svoje delo leta 1999 prejel Andersenovo nagrado. Nagrajen je bil tudi kot prevajalec poezije in proze iz angleškega in francoskega jezika. 

 

Leta 2010 je izšel njegov prvi roman za odrasle bralce, Niso vsi pankrti z Dunaja, ki ga lahko beremo tudi v slovenskem jeziku. Preveden je v več jezikov, avtor pa je  zanj prejel ugledni italijanski književni nagradi Supercampiello in Comisso. Drugi roman za odrasle La primavera del lupo je izdal leta 2013 in je že preveden v nemški in francoski jezik, tretji roman Presagio izide maja letos.

 

Dogajanje v romanu Niso vsi pankrti z Dunaja je postavljeno v čas prve svetovne vojne, natančneje soške fronte od avstrijskega preboja pri Kobaridu 7. novembra 1917 do italijanske zmage pri Vittorio Venetu 30. oktobra 1918. Avtor je navdih za roman dobil v dnevniku svoje stare tete Marie Spada. Ob zgodovinskih dejstvih vojnega dogajanja spremljamo življenje sedemnajstletnega Paola in vseh, ki živijo z njim v »vili Spada«; izkušena babica, ekscentričen dedek, ponosna a zelo občutljiva teta, izjemno modra kuharica Teresa in njena trapasta hči Loretta, paznik Renato (agent italijanske obveščevalne službe) in mlada Giulia. S tem je pripravljeno prizorišče tako za spust v vojne grozote kot za dvig v idilo beneškega podeželja. Vilo oktobra 1917 zasede avstrijska vojska. Molesini nam skozi Paolove oči prikaže posledice prve svetovne vojne. Na eni strani spoznamo življenje v »mikrokozmosu« vile Spada in na drugi precej dobro znane posledice vojne na celotno civilno družbo: nasilje in grozo, posilstva in pokončnost, strah in sovraštvo, lakoto in obup, uničenje družbenega reda in moralnih vrednot.

 

Roman, ki ga je prevedel Vasja Bratina, odlikujejo izjemna slogovna pretanjenost, kratki, odsekani, skorajda hemingwayski dialogi, natančna študija značajev, združena z napeto pripovedjo, v kateri se nenehno izmenjujeta eros in tanatos.

 

Italijanski književni kritiki Molesinijev roman postavljajo ob bok največjim italijanskim romanom z vojno tematiko.

Proti zakonskim sankcijam zaradi izražanja kritike

 

Dr. Boris A. Novak, častni podpredsednik Mednarodnega združenja pisateljev PEN, je Slovenskemu Centru PEN poslal protestni pismi, ki se nanašata na pričanje pisatelja Toneta Partljiča pred Preiskovalno komisijo DZ za ekstremizem v Sloveniji in na kazensko preganjanje vstajnikov in kritikov protikorupcijske komisije. Njuna vsebina je javnosti znana, povzeli so ju v aganciji STA, v časopisih Delo in Dnevnik, v Mladini itd.

Prvo pismo protestira zoper 'absurdno zaslišanje pisatelja' pred komisijo DZ, ki naj bi obravnavala pojave nasilniškega ekstremizma, drugo pa vsebuje protest proti kazenskemu pregonu mariborskih vstajnikov, ki niso bili udeleženi v nasilnih dejanjih in zoper kazenski pregon kritikov Protikorupcijske komisije, ki ga je zaradi domnevne razžalitve na pobudo tožilstva sprožilo ljubljansko Okrožno sodišče zoper dr. Franceta Cukjatija, dr. Vaska Simonitija, dr. Ivana Štuheca in  mag. Bernarda Brščiča.

UO SCPEN podpira mnenje podpredsednika PEN, da je za prihodnost demokracije nevarno omejevati javne polemike in kritike državnih ustanov z grožnjami zakonskih sankcij in se strinja z mnenjem, da je izpostavljenost državnih institucij različnim ocenam ter občasno tudi

strastnim političnim konfliktom pojav, ki je značilen za odprto, demokratično družbo. UO SC PEN podpira poziv slovenskemu pravosodju, da ustavi oba pregona in poziv slovenskemu parlamentu, da zakonodajo spremeni v smer zaščite legitimne kritike.

Upravni odbor SC PEN meni, da gre za pomembna dokumenta PEN-a, zato ju je 28. 3. 2014 sklenil  z avtorjevim dovoljenjem poslati predsedniku Državnega zbora Janku Vebru in pravosodnemu ministru dr. Senku Pličaniču ter o tem obvestiti javnost..

Ne! - onemogočanju dostopov do spletnega družbenega komuniciranja.

Izjava SLOVENSKEGA CENTRA PEN o onemogočanju dostopov do spletnega družbenega komuniciranja.

Slovenski Center PEN se pridružuje številnim uglednim pisateljem in pisateljicam, Mednarodnemu PENu in drugim organizacijam in posameznikom pri obsodbi ravnanja vlade premierja gospoda Recepa Erdogana, ki je s ponesrečeno prepovedjo tviterja in uveljavljenimi ukrepi onemogočanja dostopov do spletnega družbenega komuniciranja grobo kršila pravice državljanov do svobode govora, izražanja mnenj in informiranja s pomočjo aplikacij na svetovnem spletu. Pisatelji zbrani v Slovenskem Centru PEN ocenjujemo takšno početje turških oblasti za popolnoma nesprejemljivo in izražamo globoko zaskrbljenost za stanja človeških pravic v tej veliki in kulturno pomembni državi. Obenem prosimo naše Ministrstvo za zunanje zadeve, da se pri turških oblasteh zavzame za spoštovanje kršenih pravic.

 

Marjan Strojan, predsednik Slovenskega Centra PEN

Protest zoper zaslišanje pisatelja Toneta Partljiča

Ogorčeno protestiram zoper zaslišanje pisateljskega kolega in nekdanjega predsednika Društva slovenskih pisateljev Toneta Partljiča pred preiskovalno komisijo slovenskega parlamenta za oceno delovanja ekstremističnih skupin.  Povezovanje Partljičeve legitimne podpore državljanskim protestom z delovanjem ekstremističnih skupin je absurdno in nesprejemljivo. 

Gre za poskus inkriminiranja kolega, ki ima velike zasluge za demokratizacijo slovenske družbe. Tovrstno ravnanje slovenskega parlamenta pomeni zlorabo prava ter klofuto dostojanstvu uglednega pisatelja in celotnega slovenskega pisateljskega zbora. Kje so bili ti poslanci in poslanke takrat, ko smo se pisatelji borili za to, da lahko zdaj oni sedijo v parlamentu, vlečejo ekstremno visoke plače in z ekstremno aroganco zaslišujejo našega kolega?

 

Prof. dr. Boris A. Novak,

podpredsednik Mednarodnega PEN-a

Protest zoper kazensko preganjanje mariborskih »vstajnikov« in kritikov protikorupcijske komisije

V imenu svobode izražanja, ki je in mora ostati temelj demokratične družbe, protestiram zoper kazensko preganjanje skupine udeležencev mariborske »vstaje« pred dobrim letom dni. Vse kaže, da večina inkriminiranih posameznikov ni bila udeležena pri nasilnih dejanjih. Zastavlja se vprašanje, zakaj organi pregona ne izsledijo in kaznujejo resničnih, vojaško organiziranih izgrednikov na prvem množičnem protestu v Ljubljani, izkazujejo pa tako ihto pri zastraševanju miroljubnih protestnikov, ki so zgolj uveljavljali z ustavo zagotovljeno pravico do izražanja kritičnega mnenja. V ta kontekst sodi tudi sramotno in absurdno zaslišanje pisatelja Toneta Partljiča pred parlamentarno komisijo za oceno delovanja ekstremističnih skupin.

Enako protestiram zoper kazenski pregon, ki ga je na pobudo tožilstva sprožilo ljubljansko okrožno sodišče zoper dr. Vaska Simonitija, zgodovinarja in nekdanjega ministra za kulturo, dr. Franceta Cukjatija, nekdanjega predsednika slovenskega parlamenta, dr. Ivana Štuheca, moralnega teologa, in mag. Bernarda Brščiča, ekonomista, zaradi domnevne razžalitve Protikorupcijske komisije.

Čeprav se podpisani ne strinjam ne z vsebino ne s tonom njihove kritike, sem prepričan, da je ta kazenski pregon neprimeren in nesprejemljiv. Za prihodnost demokracije je nevarno omejevati javne polemike in kritike državnih ustanov z grožnjami zakonskih sankcij. Protikorupcijska komisija si avtoritete ne more graditi s kaznovanjem kritikov, ampak zgolj z delom in dosežki. Da je dejavnost te komisije zaradi občutljivosti izpostavljena radikalno različnim ocenam ter občasno tudi strastnim političnim konfliktom, je fenomen, značilen za odprto, demokratično družbo. Tovrstno konfliktnost bi morali znati zdržati in z njo živeti. 

Zato pozivam slovensko pravosodje, da ustavi oba pregona, slovenski parlament pa, da zakonodajo spremeni v smer zaščite legitimne kritike. 

Obenem pozivam intelektualce vseh nazorskih opredelitev in profilov, naj se angažirajo za obrambo odprtega javnega prostora diskusij in polemik ter da branijo svobodo izražanja ne le svojih somišljenikov, temveč tudi svojih idejnih nasprotnikov. Tako in le tako bomo zmogli pokukati izza lastnih političnih okopov in se napotiti k obzorju naše skupne prihodnosti. 

Naj mi bo dovoljeno kot sklepno sporočilo citirati lastna verza iz pesmi »Od/ločitve«:

»Med dvema besedama

izberi tišjo.«

 

dr. Boris A. Novak, pesnik, 

podpredsednik Mednarodnega PEN-a

 

Ljubljana, 25. 3. 2014  

Ne! - zaprtju slovenske knjigarne v Trstu

Spoštovana gospa mag. Alenka Bratušek, predsednica Vlade RS,

Spoštovani gospod dr. Uroš Grilc, minister za kulturo,

Spoštovani gospod Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu

 

Ustava Republike Slovenije v 5. členu zagotavlja, da slovenska država »Skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah… Skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije.« 

 

Spoštovana gospa predsednica, spoštovana gospoda ministra, zagotovilo obstanka in razvoja slovenske manjšine v Italiji in ohranitev ter utrditev identitete Slovencev zunaj meja Slovenije ob procesih, ki so del globalizacije, je v prvi vrsti kulturno in jezikovno vprašanje, tako v Trstu kot kjerkoli zunaj Slovenije. Zato vas pozivamo, da se pridružite našemu stališču:

 

Ne! - zaprtju slovenske knjigarne v Trstu in 

ne! – siromašenju pretoka kulturnih dobrin med Slovenijo in Slovenci onkraj njenih meja. 

 

Slovenska knjigarna v Trstu utegne biti zaprta na osnovi gole ekonomske računice, kar bi bilo nedopustno, saj je Trst bil in še je tudi slovensko mesto. Pisatelji in pesniki, zbrani v slovenskem centru PEN in Društvu slovenskih pisateljev, opozarjamo, da je knjigarna nenadomestljiv člen, ki omogoča dostop do slovenskih kulturnih dobrin, utemeljenih v slovenskem jeziku, in da je slovenski narod obstal in slovenska država nastala predvsem na osnovi volje in vizije slovenske kulture, ki sta postali volja in vizija vsega ljudstva. Slovenska knjigarna v Trstu je ob Stalnem slovenskem gledališču in še nekaterih drugih ustanovah v Trstu in širšem zaledju Trsta in Gorice ena ključnih  ustanov, ki ohranjajo kulturno in s tem nacionalno identiteto manjšine in naravno vez manjšine s prostorom in ustvarjalnostjo matice, sosedom druge narodnosti pa nudi stik s slovenskim prostorom in slovensko kulturo.

 

Slovenski pisatelji smo proti ukinitvi Tržaške knjigarne; še več, smo za razširitev njene dejavnosti v središče za promocijo slovenskih kulturnih in naravnih dobrin. To nam nalagata nacionalni interes in ideal evropske povezanosti. Slovenska država ne more in ne sme dopustiti, da bi slovenska knjigarna v Trstu prenehala poslovati, ali da bi se to zgodilo kateri drugi slovenski kulturni ustanovi zunaj Slovenije. To bi bilo tudi v popolnem neskladju z duhom združene Evrope oziroma »Evrope brez meja«, o kakršni prav v teh dneh ponovno veliko govorimo. Vlada RS je za to neposredno odgovorna. Zato, gospa predsednica in gospoda ministra, vas pozivamo, da ne pozabite na vašo odgovornost in dolžnost in čim prej sprejmete ustrezne odločitve! 

 

Za Slovenski center PEN Za Društvo slovenskih pisateljev 

Predsednik Marjan Strojan        Predsednik Veno Taufer

Poročilo delovanja v letu 2013

V letu 2013 smo dejavnosti izvajali v skladu s programsko perspektivo JAK-a 2013-2015, pri čemer smo bili dejavni na področju literarnih prireditev z Blejskim srečanjem in debatnimi večeri ter ciklusom dogodkov, ki jih je prijavil novoustanovljeni odbor pisateljic MIRA. 

V okviru Mednarodnega sodelovanja v slovenskem prostoru smo gostili kar nekaj zanimivih gostov, osrednji dogodek naših članov v tujini pa je bil svetovni kongres PEN-a v Reykjaviku, kjer so člani nastopili tudi v okviru spremljevalnega programa osrednjega islandskega literarnega festivala. Celotno poročilo si preberite tukaj.

Večer z nominiranci in nagrajenko za Rožančevo nagrado 2012

Meta KušarOb krizi zahodne filozofske misli se vedno bolj uveljavlja prepričanje nemškega filozofa 

Martina Heideggra, da so vse velike ideje najprej razkrite v literaturi. Zato esej ne 

pomeni več samo prve stopnje razmišljanja, ki še ni znanstveno in tudi ne docela 

filozofsko, ampak gre za izjemen poizkus, kako se vrnti k literarnemu izrazu in povedati 

tisto, pred čemer znanost onemi ali tudi filozofija utihne. Kako so lanski nominiranci 

za Rožančevo nagrado uspeli spregovori o umetnosti, življenju in mišljenju, bo skušala 

razgrniti okrogla miza, ki jo bo vodil filozof in esejist dr. Edvard Kovač. Na njej pa 

bodo so sodelovali: Jože Muhovič, Milan Dekleva in nagrajenka Meta Kušar.

Okroglo mizo prirejamo v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana. Potekala bo v sredo, 5. marca 2014, ob 18. uri v dvorani knjižnice Otona Župančiča (3. nadstropje, vhod iz podhoda med Gosposvetsko in Slovensko cesto).

Lepo vabljeni!

 

Ukrajina: Javni poziv Odbora Mednarodnega PEN-a Pisatelji za mir in Slovenskega PEN-a

Odbor Mednarodnega PEN-a Pisatelji za mir z veliko zaskrbljenostjo spremlja politično krizo, razplamtevanje političnih strasti, nestrpnosti in nasilja ter razkroj celovitosti in suverenosti Ukrajine. 

 

Odbor Pisatelji za mir poziva vse ukrajinske pisatelje in druge ljudi duha v Ukrajini, naj storijo vse, kar je mogoče, za uveljavitev načel demokratičnega dialoga o razmerah v Ukrajini in o prihodnosti Ukrajine. 

 

Odbor poziva novo vlado Ukrajine, vodstva političnih strank in drugih interesnih skupin, vrhovno Rado Ukrajine ter vse odgovorne politične in mnenjske voditelje, naj storijo vse, kar je mogoče, za pomiritev ljudi, za spoštovanje svobode govora in mišljenja in predvsem za strpen dialog med vsemi političnimi skupinami v Ukrajini. Pri tem pozivamo ukrajinsko Rado, da še posebej izpostavi jezikovne pravice rusko in drugače govorečih državljanov Ukrajine ter zagotovi državotvorni pomen vseh etničnih manjšin v republiki Ukrajini.

 

Odbor poziva vse odgovorne predstavnike oblasti držav in zvez držav v Evropi in še posebej v Ruski federaciji, naj se ne vmešavajo v konflikte in opredeljujejo za to, za drugo ali tretjo stran v konfliktu in predvsem, naj ne poskušajo izkoristiti razmer v Ukrajini v domnevno svojo korist. Pri tem odločno zahtevamo, da se pri vzpostavljanju dialoga vse strani odrečejo kakršnemu koli vojaškemu nasilju in posegu. Pozivamo jih, naj spoštujejo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, pravico Ukrajincev, da sami odločajo o svoji prihodnosti in naj spoštujejo svobodo izražanja vseh ljudi tako v Ukrajini kakor tudi v lastnih državah!

 

Za Odbor Pisatelji za mir 

 

Tone Peršak
predsednik Odbora pisatelji za mir

 

in 

 

Marjan Strojan
predsednik Slovenskega PEN

wfpc sign

Obrazi miru - natečaj za osnovnošolce

Razpis za sodelovanje šolarjev na 46. mednarodnem srečanju na Bledu v okviru

1. Mednarodnega festivala literature za mir – Obrazi miru

Spoštovani učitelji, učiteljice in učenci na osnovnih šolah v Sloveniji in v zamejstvu, 

Slovenski center PEN bo na letošnjem mednarodnem srečanju na Bledu posvetil posebno pozornost stoti obletnici prve svetovne vojne. Gostje iz tujine in domači gostje bojo štiri dni razpravljali o vojni in miru, o strahu in pogumu, o upanju in brezupu. Člani tega pomembnega pisateljskega društva (kratica PEN pomeni: poets, essayist and novelists - pisatelji, esejisti in pesniki) smo se odločili, da damo tudi najmlajšim piscem priložnost, da izrazijo svoje mnenje glede teh tem,  ki se tičejo prav vsakogar na svetu. Razpisujemo natečaj, ki se ga lahko udeležijo šolarji vseh osnovnih šol na Slovenskem in po svetu, ki pišejo v slovenskem jeziku. 

Prozni prispevki ali prispevki v verzih naj ne bi presegali 1500 znakov (s presledki). Priznanja, knjižno nagrado in nastop v času blejskega srečanja na literarnem večeru na Bledu (s prevodom v angleščino ali francoščino) bo prejel en avtor ali avtorica iz četrtega ali petega razreda, en avtor ali avtorica iz šestega ali sedmega in en avtor oz. avtorica iz osmega ali devetega razreda osnovne šole. 

Komisija bo zbirala prispevke za natečaj do 15. marca 2014. Odločitev bo objavljena na spletnih straneh slovenskega PEN centra najkasneje 1. maja 2014. Tu bodo tudi objavljeni nagrajeni izbrani prispevki v slovenščini in prevodu. 

Z veseljem in zanimanjem pričakujemo vaš odziv! 

 

Komisija za izbor najboljših prispevkov za natečaj

Barbara Simoniti, Marko Kravos in Ifigenija Simonović

 

Veselimo se sodelovanja in Vas lepo pozdravljamo!

Slovenski PEN

 

Prispevke lahko pošljete na elektronski naslov: slopen@guest.arnes.si

Pogovor z etiopskim novinarjem Girmo T. Fantaye

Slovenska prestolnica bo v letih 2014 in 2015 v okviru projekta Ljubljana – mesto zatočišče, ki ga koordinira Slovenski center PEN, gostila etiopskega novinarja, pesnika in pisatelja Girmo T. Fantaye. Ta že od leta 2004 piše članke za številne spletne publikacije, nekateri pa so bili objavljeni tudi v več časopisih in revijah, med drugim v New York Timesu. Leta 2007 je z nekaj sodelavci ustanovil časopis Addis Neger, a so bili ves čas obstoja tega časopisa njegov urednik ter sodelujoči novinarji izpostavljeni opozorilom in grožnjam etiopskih državnih obveščevalnih služb, zato Girmo T. Fantaye že od leta 2010 živi v azilu. O avtorjevi izkušnji (ne)svobode v njegovi domovini in drugod ter o njegovem delu in ustvarjanju nasploh se bo z njim pogovarjala pisateljica in novinarka Gabriela Babnik.

Vabljeni v Trubarjevo hišo literature v petek, 28.02.2014, ob 18.00.

 

Večer z novimi člani

Slovenski center PEN in Mira, ženski odbor Slovenskega centra PEN, sta v ponedeljek, 17. februarja 2014, ob 18. uri v dvorani DSP na Tomšičevi 12 v Ljubljani počastila novo sprejete člane s pogovornim predstavitvenim večerom. Novi člani so: akad. prof. dr. Alenka Šelih, dr. Bogomila Kravos, Tanja Tuma, Suzana Tratnik in dr. Lenart Škof. O njihovem delu ter o sedanjem času in Sloveniji v njem se je z njimi pogovarjal predsednik Slovenskega centra PEN, Marjan Strojan.

 

VIZIJA EVROPE

EU zastavaSpoštovani!

Slovenski center PEN Vas vljudno vabi na debatni večer z naslovom

VIZIJA EVROPE

 

Po Evropskih volitvah se nadejamo nove Evropske konvencije, ki naj bi vsebovala tudi vizijo Evrope. Toda občutek imamo, da te vizije ni več ali pa da je ob velikih ekonomskih težavah zbledela. Najbrž bo potrebno obuditi ideje očetov združene Evrope in jih nadgraditi z zahtevami današnjega zgodovinskega trenutka, hkrati pa ne pozabiti na usodo posameznih držav, tudi ne na slovensko državo in kulturo.

 

Kakšen naj bi bil delež Slovencev pri izdelavi te vizije? Kaj lahko mi ponudimo združeni Evropi pri njeni ohranitvi in razvoju? Katere spremembe evropskih institucij bomo predlagali? To so vprašanja, ki si jih bo zastavljala naša okrogla miza, na kateri bodo sodelovali: Ga. Nataša Goršek Mencin, vodja predstavništva EK v Sloveniji, dr. Janko Prunk, zgodovinar, Jani Virk, pisatelj in publicist ter Igor Kovač, podpredsednik PanEvrope. Okroglo mizo bo povezoval dr. Edvard Kovač.

 

Večer bo v torek, 28. januarja 2014 ob 18. uri v dvorani DSP na Tomšičevi 12 v Ljubljani.

Večer z novinarjema iz Maroka in Etiopije

Slovenski center PEN Vas vljudno vabi na večer z Alijem Amarjem (Maroko), ki se poslavlja in z Girmo Fantaye, ki je pravkar prispel iz Etiopije.
Kot veste, sta oba pisatelja in tudi novinarja gosta v programu Ljubljana - mesto zatočišče, ki ga koordinira Slovenski center PEN.
Z avtorjema se bo pogovarjala naša sekretarka Ifigenija Simonović, beseda pa bo tekla o njuni izkušnji azila, Alijevem doživljanju Slovenije in Ljubljane, Girmovi izkušnji preganjanja v domovini ter njunemu ustvarjanju.

Večer bo v četrtek, 9. januarja 2014 ob 19. uri v dvorani DSP na Tomšičevi 12, Ljubljana. Pogovor bo potekal v angleščini s prevajanjem v slovenščino.

Pridite!

Viharji v slovenski poeziji

Spoštovani!

 

Slovenski center PEN Vas vljudno vabi na debatno pesniški večer z naslovom

 

VIHARJI V SODOBNI SLOVENSKI POEZIJI

 

V slovenski poeziji smo priča premikom, ki zaključujejo liberalistični postmodernizem. Poezija je vedno zmogla odsevati podobo časa, v katerem nastaja, zdaj pa hlasta po lastni podobi. Osebno izpovedna lirika se umika izražanju heroičnosti golega preživetja. Jezikovni eksperimenti so izčrpani. Poglabljanje vase nadomešča klic po sočutju, samotnost ni več privzdignjeno duhovno stanje, temveč rana. Pesmi s socialno tematiko se postavljajo vštric političnemu angažmaju. Ali pa se motimo in gre za nekaj popolnoma drugega?!

 

O tem bo tekla beseda na debatno pesniškem večeru Slovenskega centra PEN v ponedeljek, 16. decembra 2013, ob 19.uri v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi ulici 7 v Ljubljani. Na večeru bosta nastopila Katja Perat in Vinko Möderndorfer, moderirala pa ga bo Petra Koršič, ki bo vanj vpletla tudi primere drugih slovenskih avtorjev.

 

Vljudno vabljeni!

Marjan Strojan

predsednik

Podelitev 1. nagrade Mira

“Ker ljubim poezijo, prenesem tudi pesnike”

 

Dolg, topel aplavz, prežet s spoštovanjem in iskreno hvaležnostjo je v soboto donel v dvorani Duše Počkaj v ljubljanskem Cankarjevem domu in pospremil podelitev prve nagrade mira v roke Jolki Milič, prevajalki in publicistki iz Sežane.

 

Več na spletni strani Primorskega dnevnika: www.primorske.si/Kultura/-Ker-ljubim-poezijo,-prenesem-tudi-pesnike-.aspx

Odprto pismo predsednici vlade

Spoštovana gospa Alenka Bratušek,

 

25. november velja za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Generalna skupščina Združenih narodov ga je razglasila leta 1981 v spomin na tri sestre Mirabal, politične aktivistke v Dominikanski republiki, ki so se uprle diktatorju Rafaelu Trujillu in bile zato leta 1960 umorjene. Vsako leto od tega dne do 10. decembra tudi v Sloveniji obeležujemo 16 dni aktivizma, ki je del mednarodne kampanje. Prva je potekala leta 1991, že leta 1997 pa so v njej sodelovale ženske nevladne organizacije v več kot 120 državah po svetu, kjer so ženske žrtve nasilja v 90 do 98 odstotkih primerov.

 

Po podatkih naše policije, objavljenih v Delu, se število obravnavanih kaznivih dejanj nasilja v družini v Sloveniji zadnja leta sicer rahlo zmanjšuje, žrtve pa so še vedno večinoma ženske. Policija je v prvi polovici letošnjega leta obravnavala 783 primerov, v 721 je bila žrtev ženska. Leta 2009 so zabeležili 2252 primerov nasilja nad ženskami, leto kasneje 2344, leta 2011 jih je bilo 1917, lani pa 1792. Podatki so pretresljivi in ne dopuščajo dvoma. 

 

Predlagamo vladi Slovenije, da sprejme ukrepe za strožje sankcioniranje vseh oblik tovrstnega nasilja in naloži šolam in vzgojnim ustanovam, da v okviru svojih programov posvetijo dodatno pozornost tej sramoti. Biti zadolžen v času krize ni sramota, zgornja statistika pa nas sramoti in zahteva ukrepanje.

 

Vnaprej se Vam zahvaljujemo za ukrepanje. 

 

S spoštovanjem,

 

Marjan Strojan
predsednik 

 

Tone Peršak
predsednik Odbora pisateljev za mir
Mednarodnega PEN

15. november - Dan pisateljev v zaporu na ARS-u

http://ars.rtvslo.si/kulturna-panorama-25/

Javni poziv odgovornim oblastem

 

Day of the imprisoned writerPesniki, pisatelji in publicisti Rodney Sieh (Liberija), Kunchok Tsephel Gopey Tsang (Tibet), Dina Meza (Honduras), Fazil Say (Turčija), Zahra Rahnavard (Iran), kazaški pesnik Aron Atabek ter mnogi drugi pesniki, pisatelji in publicisti so ali so bili tudi v 21. stoletju zaprti, mučeni ali celo ubiti samo zato, ker so v pisani besedi javno izpovedali svoje prepričanje ali poglede na politične razmere v državah, katerih državljani so oziroma so bili.

V težnji po doslednem spoštovanju ene temeljnih človekovih pravic, svobode izražanja mnenj in prepričanj, ki je ne bi smel nihče odreči niti enemu človeškemu bitju na planetu in brez spoštovanja katere ni prihodnosti za kulturo in civilizacijo, temveč samo pot nazaj v suženjstvo, v imenu SC Pen in Odbora Mednarodnega Pen-a Pisatelji za mir pozivava oblasti držav, v katerih se to dogaja, naj nemudoma izpustijo zaprte pesnike in pisatelje ter vse druge ljudi, ki so zaprti samo zato, ker so javno izpovedali svoje mnenje ali politično stališče. Ravno tako pozivava Vlado RS oziroma zunanje ministrstvo RS in vlade vseh demokratičnih držav, ki vendarle spoštujejo navedeno temeljno svoboščino, naj izkoristijo sleherno priložnost za to, da v neposrednih stikih z vladami držav, v katerih se to dogaja in v organih OZN storijo vse, da bodo vse države sveta čim prej začele dosledno spoštovati to pravico; če je to potrebno tudi za ceno morebitnih zamer oblasti teh držav, ki še vedno tako ravnajo.

 

Tone Peršak, predsednik Odbora pisateljev za mir Mednarodnega PEN       

 

Marjan Strojan, predsednik Slovenskega PEN

Angel pozabe - angel spomina

 

Slovenski center PEN Vas vljudno vabi na literarno pogovorni večer z naslovomangel pozabe

ANGEL POZABE – ANGEL SPOMINA

Ko je leta 2011 koroška pesnica in pisateljica Maja Haderlap za svoj romaneskni prvenec Engel des Vergessens (Angel pozabe) prejela prestižno literarno nagrado Ingeborg Bachmann, je tudi v slovenskih bralnih krogih završalo in nestrpno smo čakali prevod, ki je izpod izvrstnega peresa Štefana Vevarja leto kasneje izšel pri Mariborski založbi Litera.

Z Majo Haderlap in prevajalcem Štefanom Vevarjem se bomo pogovarjali o njenem pisanju v slovenščini in nemščini, o Angelu pozabe in spremembah, ki ji ga je uspeh romana prinesel, o pisateljskem poklicu v današnjem času, o Sloveniji, Avstriji in Koroški med njima. Moderatorka večera bo pesnica in pisateljica Barbara Simoniti. 

Večer bo v torek, 5. novembra 2013, ob 18.00 uri v MKL – Knjižnici Otona Župančiča, Kersnikova 2, Ljubljana v dvorani na 3. nadstropju. Na večeru bo avtorica podpisovala knjigo, možen bo tudi nakup.

Vljudno vabljeni!
 
 
Večer prirejamo v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana in s podporo JAK ter Urada RS za Slovence v zmejstvu in po svetu.

Usoda Mladinske knjige - posnetek okrogle mize

Vabljeni, da si ogledate posnetek okrogle mize o usodi Mladinske knjige:

http://youtu.be/XMzMVMwYCjQ

Usoda Mladinske knjige - odzivi medijev

Večer s kabilskim pesnikom

Spoštovani!

Slovenski center PEN Vas vljudno vabi na pesniški večer z ICORN pesnikom in igralcem NOUFELOM BOUZEBOUDJO, ki bo v četrtek, 17. oktobra 2013 ob 20. uri v Trubarjevi hiši literature na  Stritarjevi 7 v Ljubljani.

Noufel Bouzeboudja je vsestranski ustvarjalec iz severa Alžirije, iz berberske Kabilije. Do leta 2009 je učil angleški jezik in dramske tehnike na Alžirski univerzi. Zaradi cenzure in groženj je pobegnil v Španijo, kjer je učil španščino in francoščino.

Trenutno živi na Danskem v okviru programa ICORN, mreže mest zatočišč za preganjane pisatelje. Sodeluje na literarnih festivalih po Evropi ter predava na teme človekovih pravic, književnosti in kreativnega pisanja.

Nastopa v različnih jezikih, materni kabilščini, arabščini, francoščini in angleščini.

Vabljeni torej na poslastico jezikov!

Sodeloval bo tudi ICORN pisatelj iz Ljubljane, Maročan Ali Amar. Po nastopu bosta avtorja razpoložljiva za vprašanja o njunem delu, projektu Icorn ipd.

Večer bosta z jazzovsko spremljavo popestrila Neža Arambašić (klavir) in Ilj Pušnik (kontrabas). 

 

Lep pozdrav in nasvidenje. 

Marjan Strojan,
predsednik

Pišemo in beremo v Sloveniji

Vljudno vabljeni na literarni večer ob predstavitvi avstrijske literarne revije Reibeisen, ki bo v soboto, 12. oktobra 2013 ob 18. uri v hotelu Fiesa. 

Maja letos je izšla 30. številka avstrijske literarne revije Reibeisen, ki jo izdaja Europa Literatur Kreis in je bila posvečena slovenskim avtorjem. V sodelovanju s Slovenskim centrom PEN so v njej objavljena dvojezična dela naslednjih slovenskih avtorjev: Alojza Ihana, Barbare Korun, Kajetana Koviča, Marjana Mušiča, Gregorja Podlogarja, Barbare Simoniti, Tomaža Šalamuna in Draga Tršarja. 

Od 10. do 13. oktobra Europa Literatur Kreis prireja literarne delavnice z naslovom 'Pišemo in beremo v Sloveniji', ki jo vodita Karla Mittlinger (za prozo) in Reinhard Mermi (za poezijo). V sklopu delavnice bo v soboto, 12. oktobra ob 18. uri v hotelu Fiesa predstavitev delavnice in 30. številke revije Reibeisen z branjem gostov iz Slovenije, Avstrije in Italije. Nastopili bodo: dr. Antonio Della Rocca,  dr. Barbara Simoniti,  prof. Gabriella Valera Gruber, dr. Renata Grim, Gregor Podlogar, Luisa Gastaldo in udeleženci literarne delavnice. 

 

79. Svetovni kongres Mednarodnega PEN-a v Reykjaviku na Islandiji

Med 9. In 12. Septembrom letos je potekal 79. Svetovni kongres Mednarodnega PEN-a v Reykjaviku na Islandiji. Kongresa sta se udeležila dva delegata Slovenskega centra PEN, dr. Edvard Kovač kot predsednik Odbora pisateljev za mir Mednarodnega PEN-a in Tone Peršak, podpredsednik Slovenskega PEN-a.

Tone Peršak je izpostavil, da sta bila na letošnjem kongresu sprejeta dva nova centra, PEN center Delhi in PEN Mjanmar, s čimer se je število članov povečalo na 146. To postaja tudi težava za delovanje te pomembne organizacije, saj zahteva veliko koordinacije in težko je zbrati predstavnike vseh centrov na enem mestu. Nekateri centri imajo svoj sedež v tujini, drugi delajo tako rekoč v ilegali, spet drugi so popolnoma brez sredstev.

 

To je tudi razlog za eno velikih tem znotraj Mednarodnega PEN-a, ki je regionalizacija. V času kongresa so potekali sestanki regionalnih mrež (npr. Balkanske, Afriške, Srednjeazijske ipd.) Pojavile so se pobude za Evropsko mrežo in konsolidacijo mrež za celotno območje Mediterana.

 

Druga pomembna tema je bilo sprejetje t. i. Blejskega manifesta, ki ga je predlagal Odbor pisateljev za mir.

 

Veliko se je govorilo tudi o deklaraciji o »Digitalni svobodi«. PEN je kot vsako leto sprejel vrsto resolucij, povezanih z zatiranjem, zapiranjem, življenjskim ogrožanjem pisateljev, novinarjev, ustvarjalcev v posameznih državah (Mehika, Rusija, Kitajska, Tibet, Eritreja …) ali resolucije, ki zadevajo odnose posameznih držav do manjšin ter kršenje pravice do svobode izražanja (Belorusija, Portugalska, Turčija …). Velika pozornost je bila posvečena resoluciji o Kurdih in njihovem manjšinskem vprašanju. Tone Peršak je predlagal, da bi uporabili podobno formulacijo glede manjšin, kot jo ima slovenska ustava, kar je bilo tudi sprejeto. Edvard Kovač je imel velike zasluge pri rešitvi spora med Nemci in Madžari, ki se je končal s podpisom resolucije s strani predstavnikov obeh narodov. Na kongresu je bil sprejet tudi poziv ruskim oblastem, naj iz zapora izpustijo skupino Pussy Riot. Pisatelji so poziv skupaj odnesli na rusko ambasado v Reykjaviku.

 

Edvard Kovač je kot zanimivost omenil pogovor z islandskim ministrom za kulturo. Na Islandiji se namreč dosledno uporablja islandski jezik (vsi napisi so v islandščini …) in minister je to komentiral rekoč, da je njihova želja ta, da bi vsak prebivalec Islandije vzljubil islandski jezik do te mere, da bi lahko postal literat.

 

Kot član izvršnega odbora Mednarodnega PEN-a je povedal, da je Mednarodni PEN uradno sprejel, da Bled ni le ena od regionalnih konferenc, temveč konferenca Mednarodnega PEN-a in središče vseh odborov, pri čemer bi imel Odbor pisateljev za mir koordinatorsko vlogo.

 

Blejski manifest ni le manifest Odbora za mir, temveč je pomemben dokument za celoten Mednarodni PEN, ker se bodo centri po vsem svetu nanj sklicevali, ko bodo zahtevali spremembe. Novo je pri Manifestu to, da je vanj vključeno spoštovanje okolja in narave. Pisatelji so skupno prišli do spoznanja, da nasilen in nespoštljiv odnos do narave povzroči krušenje medčloveških odnosov. Na podlagi tega dokumenta Mirovni odbor pripravlja poziv Siriji, da priredijo mednarodno konferenco, kjer bo lahko prišlo do dialoga.  Pomemben člen je tudi zahteva po vzgoji za mir.

 

Za Blejsko srečanje se zanima tudi mediteranska mreža, ki bi se želela enkrat letno sestajati na Bledu. V svojih nagovorih rad poudari, da so se prav na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Letos sta se na sestanku Odbora za mir prvič predstavnika Ujgurske manjšine in Kitajske.

 

Veseli smo, da je bil na letošnjem kongresu brez glasu proti Tone Peršak izvoljen za novega predsednika Odbora pisateljev za mir, za mandat treh let. Generalna skupščina je z aplavzom potrdila njegovo izvolitev.


Ljubljana, 19. Septembra 2013

Blejski manifest

Manifest Odbora pisateljev za mir Mednarodnega PEN, sprejet na 79. kongresu Mednarodnega PEN v Reykjaviku, septembra 2013

 

 

Mednarodni PEN je svetovna organizacija pisateljev, ki prispeva k soustvarjanju kulture miru, utemeljene na svobodi izražanja, dialogu in izmenjavi mnenj. Zagovarja jezikovno in kulturno raznolikost ter si prizadeva za ohanjanje živosti kultur in jezikov, naj jih govori veliko ali malo ljudi. Pisatelji Mednarodnega PEN-a se zavedajo temeljne vezi, ki jih kot posameznike in kot skupnost druži z naravo. Narava ni le osnova za njihovo preživetje, ampak je tudi vir njihovega navdiha. V tem duhu se PEN prek Odbora pisateljev za mir loteva bistvenih vprašanj, ki bi lahko vodila ali v spore ali pa obratno v položaje, kjer različni ljudje ali narodi skupno iščejo novih poti za sobivanje. Odbor pisateljev za mir Mednarodnega PEN zato sprejema ta Manifest, ki temelji na Luganski deklaraciji o Miru in svobodi iz leta 1987, na pozivu iz Linza proti uničevanju okolja z leta 2009 ter na Beograjski deklaraciji iz leta 2011, ki dialog postavlja za osrednjo pot do miru.


1. Člani PEN-a se trudijo izoblikovati idejo o državljanstvu, ki bi združevala narode vsega sveta skozi literaturo in preko razprave pisateljev s širšo javnostjo.

2. Eno izmed osrednjih poslanstev članov PEN-a je omogočiti in spodbujati razpravo in dialog med pisatelji iz sprtih držav ali svetovnih območij, kjer so rane še vedno odprte, za njihovo zdravljenje pa politične volje ni ali pa so tega nesposobne.

3. Člani PEN-a se zavzemajo za svobodo izražanja in ustvarjanja v vseh oblikah, pod pogojem, da spoštovanje samega sebe in drugih predstavlja temeljno vrednoto, ki je skladna s temeljnimi človekovimi pravicami, kot so bile izražene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah iz leta 1948 in so jo potrdili Združeni narodi.

4. Člani PEN-a spoštujejo naravo v skladu z deklaracijama iz Ria (1992 in 2012), čeprav tega ne izražajo izrecno v svojih delih. Narava, civilizacija in planet so ogroženi. Zato hkrati obsojajo čezmerno rabo tehnologije in finančne špekulacije, ki prispevajo k obubožanju velikega dela svetovnega prebivalstva.
 
5. Člani PEN-a menijo, da je eden največjih današnjih izzivov prehod od skrajnih oblik nasilja k razpravi in dialogu. V tem procesu želijo biti dejavno soudeleženi. V skrajnih primerih bo Pen zahteval uporabo mednarodnega prava in njegovih ustanov.


6. Osrednjega pomena je nenehno ustvarjanje razmer, ki bi omogočale prekinitev sporov, kajti svoboda ne obstaja brez miru in tudi miru ni brez svobode ter družbene in politične pravičnosti.

7. Pen se bo vedno in povsod dosledno upiral nepravičnosti in nasilju, v vseh primerih zavračal zatiranje, kolonizacijo, nezakonite zasedbe in terorizem ter spoštoval in branil dostojanstvo slehernega posameznika.

8. V skladu z načeli svobode izražanja in pravičnosti lahko vsak posameznik ali skupina, ki bi bil vključen v spor, mednarodnim in vladnim ustanovam predloži svoje zahteve.

9. Vsi otroci imajo pravico biti v šolskih programih deležni vzgoje za mir. PEN se bo dejavno zavzel za upoštevanje te pravice.

10. Pravico do miru bi morala Organizacija združenih narodov priznati kot eno temeljnih človekovih pravic.

Marko Kravos / Tinkara Kovač

Vljudno vabljeni na pesniško glasbeni večer z Markom Kravosom in Tinkaro Kovač, ki bo v sredo, 4. septembra 2013 ob 19h30 na letnem vrtu Jazz Cluba Gajo. 

 

Odprto pismo ministru Karlu Erjavcu

Spoštovani gospod minister,

 

Slovenski pisatelji, združeni v Mednarodni pisateljski organizaciji PEN, z zaskrbljenostjo spremljamo razkritja o nedovoljenem zbiranju podatkov, vohunjenju, sledenju in drugih oblikah komunikacijskega nadzora, ki si jih je v evropskih institucijah in državah privoščila Ameriška Varnostna Agencija. Prepričani smo, da delite naše mnenje, da je takšno početje ne le neskladno s pravili mednarodnega obnašanja, ampak je tudi neetično in nezakonito, saj grobo krši suverenost držav in institucij in je uperjeno proti ustavno zagotovljenim pravicam na področjih svobodnega komuniciranja, izmenjave stališč in neoviranega pretoka idej, vključno z zagotavljanjem zasebnosti in varnosti kot nujnega pogoja uresničevanja naštetih in drugih pravic. Prav tako smo, spoštovani gospod minister, prepričani, da ste seznanjeni z ogorčenjem, s katerim se je velik del ameriške in svetovne javnosti odzval na globalni napad na zasebnost in varnost svobodnega komuniciranja med ljudmi, pri čemer mi dovolite, da posebej izpostavim zelo kritičen odziv Ameriškega pisateljskega  centra PEN, ki ga je sopodpisal tudi John R. Saul, predsednik Mednarodnega pisateljskega združenja PEN, ki združuje več kot 140 centrov PEN po vsem svetu. Toliko bolj smo torej presenečeni nad medlostjo odzivov evropskih institucij, naše vlade in Vas osebno ob omenjenih razkritjih in Vas pozivamo, da se v okviru svojih dolžnosti in s sredstvi, ki so Vam na razpolago, zavzamete za oster in nedvoumen odgovor na početje prijateljske in zavezniške države, ki ga mnogi Evropejci dojemamo ne le kot škodljivo in nedopustno, ampak ob odsotnosti ustreznih reakcij naših vlad in institucij tudi kot ponižujoče.

 

S spoštovanjem,

 

Marjan Strojan, predsednik SC PEN

in

Edvard Kovač, predsednik Mirovnega    
odbora Mednarodnega PEN

Razglasitev literarne nagrade MIRA 2013

Mira, ženski odbor Slovenskega centra PEN (v nadaljevanju Mira) s tem dejanjem ustanavlja Literarno nagrado MIRA. Obenem razpisuje javno zbiranje predlogov za nagrado MIRA v letu 2013 za izjemne dosežke na področju literarne ustvarjalnosti in celostne osebnostne drže – skladno s prizadevanji in Listino Mire.

 

Nagrada MIRA stremi k boljši prepoznavnosti slovenskih ustvarjalk tako v javnosti kot znotraj stroke, okrepitvi njihovega simbolnega položaja na polju literature in kulture, ter pravičnejšemu ocenjevanju in širši medializaciji njihovih dosežkov.

 

Povezava na podstran MIRA

Evald Flisar, prejemnik Župančičeve nagrade 2013

Mestna občina Ljubljana je letos junija podelila Župančičevo nagrado za življenjsko delo našemu članu Evaldu Flisarju.

V svoji obrazložitvi so med drugim zapisali naslednje: "Svetovljan, svetovni popotnik, svetovni ambasador slovenske književnosti Evald Flisar v slovenski literarni in mentalni prostor vnaša svetovno daljo in nebeško stran, ki se v stanovskem okrožju meri s številnimi nagradami in nominacijami zanje ter s prevodi in uprizoritvami dramskih besedil po vsem svetu, žetev, ki jo je umetnik s svojim široko odzivnim opusom že doslej obrodil kot poglobljen premišljevalec in kritičen motrilec, pa prinaša oprijemljivo upanje za novo samozavedanje in čuteče sožitje slovenskega in svetovnega občestva."

 

Foto: revija Obrazi

 

Iskrene čestitke!

Slovenski PEN

Draga Potočnjak: Skrito povelje

Bilo je 27. junija 1991. Na uradni prvi dan vojne za Slovenijo. Helikopter gazela SA 341, serijska št. 664, je nad ljubljansko Rožno dolino izginil v ogromni črni gobi dima. Proglasili so ga za sovražnega, pozneje izvrgli, da se je primerila napaka – mitomanska sla »ljudi na položajih« je nato zdržema klesala lažno propagando, sprenevedanje in glušeči molk.

Skrito povelje Drage Potočnjak (založba Sanje) je sveženj, ki se dosledno opira na preverjena dejstva, pričevanja in triletno preiskovalno delo. Resnič(nost)na kriminalna pripoved, ki se ne sramuje silovite družbenokritične osti, razgalja rušečo ideologijo (mitologijo?) dela politične elite, ki je z osamosvojitveno vojno v panteon povabila oportunizem, spletkarstvo, ignoranco in laži.

Na novinarski konferenci v Atriju ZRC v Ljubljani se avtorici Dragi Potočnjak in urednici založbe Sanje Tjaši Koprivec na vročih stolih pridružijo Emilija Mrlak, žena pokojnega Tonija, strokovni recenzent mag. Matevž Krivic in pisec spremne besede Matej Šurc. Vabljeni v sredo, 19.6.2013 ob 12:00


   

Levstikove nagrade 2013

Z veseljem sporočamo, da sta letošnji Levstikovi nagrajenki članici Slovenskega centra PEN.
Levstikovo nagrado za življenjsko delo je prejela pesnica Neža Maurer, Levstikovo nagrado za izvirno leposlovno delo pa pisateljica Barbara Simoniti za zbirko kratkih zgodb Močvirniki.

Levstikove 2013
foto: Tamino Petelinšek/STA

 

Iskrene čestitke!

Več si lahko preberete na:
http://www.dnevnik.si/kultura/levstikova-nagrada-za-zivljenjsko-delo-nezi-maurer-in-danijelu-demsarju#

http://www.siol.net/kultura/knjizni_molj/2013/06/levstikove_nagrade_mocvirniki_navdusili_z_besedo_in_ilustracijami.aspx

http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/levstikove-nagrade-maurer-demsar-simoniti-skerl.html

Tone Kuntner nastopil v Parizu

V petek, 14. junija 2013 je bil v prostorih francoskega P.E.N. kluba literarni večer s slovenskim pesnikom in igralcem Tonetom Kuntnerjem, pod naslovom"Od doma zrem v prihodnost in v svet".  Pesnika je predstavil in večer povezoval častni član francoskega PENa prof. dr. Edvard Kovač, sicer aktiven član mednarodne zveze PEN in njenega Odbora za mir.

Kuntner je doživeto, kot to zna le pesnik, ki je hkrati še igralec, recitiral nekaj svojih pesmi, katerih francoske prevode, izdelane prav za to priložnost, sta prebrali prevajalki Alenka Zver in Liza Japelj Carone. Po branju se je razvil sproščen pogovor in številni prisotni francoski literati so bili očarani nad avtentično pesnikovo osebnostjo in neposrednostjo njegove poezije, ki niha med navezanostjo na zemljo in alkimijo duše. K čaru večera je prispevala občutena glasbena spremljava citrarja Tomaža Plahutnika, za konec pa je baritonist Marko Kobal, prvak ljubljanske Opere, zapel še "Slovenec sem". Predsednik francoskega PENa Sylvestre Clancier je na koncu vzhičen vzkliknil, da je bila to ena najlepših prireditev v njegovem klubu do zdaj.
Kuntner, Kobal in Plahutnik so se v Franciji mudili na povabilo Društva pariških Slovencev ob priliki slovesnosti za državni praznik, ki ga je v soboto 15. 6. z bogatim umetniškim programom organizirala predsednica Ana Stegu Vičič.

Liza Japelj Carone

45. Mednarodno srečanje pisateljev

45. Mednarodnega srečanja pisateljev se je letos udeležilo 85 do 90 predstavnikov iz 36 centrov in držav. 

 

foto: Andreja Zavrsnik

Letošnje leto smo uvedli novost in sicer panelno diskusijo o vlogi PEN-a v 21. stoletju, na kateri bodo sodelovali predstavniki Mednarodnega PEN-a in predsedniki vseh štirih komitejev. 

Mednarodni predsednik John Ralston Saul se je uvodoma zahvalil za pobudo Slovenskega PEN-a, da se sestanejo predsedniki vseh mednarodnih odborov. "Priti skupaj je pomembno. Od zunaj kdaj kdo reče, da je to izguba časa, da se samo pogovarjamo, a vendarle pisatelji smo tu zato, da se pogovarjamo, da razmišljamo, izmenjujemo mnenja in kako je to pomembno, kaže dejstvo, da nas vsepovsod po svetu zapirajo in nas celo ubijajo. Pri nas ne gre za učinkovitost" je poudaril. 

Na svetu je veliko organizacij, ki ščitijo in branijo človekove pravice ter svobodo izražanja. Po njegovem mnenju je izvirnost in pomen PEN-a v tem, da je to edina "virtualna država besede" na svetu. V zadnjih dvanajstih letih smo priča vse nižji zaščiti in vse manjšemu spoštovanju svobode izražanja in povečanemu pojavu populizma. 

Gospa Ekbal Baraka, predsednica Mednarodnega odbora pisateljic in nekdanja predsednica egiptovskega PEN-a je pouarila pomembnost spodbujanja in promocije literature med narodi, kjer je nepismenost še vedno zelo visoka ter ljudje niso vajeni branja. 

Marian Botsford Fraser se je zahvalila Slovenskemu PEN-u za povabilo rekoč, da gre za zgodovinski trenutek, ko predsedniki vseh komitejev lahko sedijo skupaj za isto mizo in izmnjajo poglede in ideje. Mednarodni PEN je mnoštvo glasov in hkrati en sam glas. Mednarodni odbor za pisatelje v zaporu je bil ustanovljen leta 1960. Takrat je bilo obravnavanih 25 posameznih primerov pisateljev v zaporih. Danes je takšnih primerov 800 do 900, kar je zgovoren podatek. Svoje razmišljanje je sklenila z besedami kubanskega pesnika in misleca Joséja Martíja: "Poznavanje mnogih književnosti te osvobodi od tiranije maloštevilnih".

Edvard Kovač, predsednik Odbora pisteljev za mir je poudaril, da je treba pri vsakršnem delovanju misliti na najbolj ogrožene skupine, na otroke, ženske in tujce. Okrogla miza mirovneg odbora je nosila naslov Pisatelj kot popotnik, ki ustvarja mir pred izzivi novih medijev, na njej je s prispevki sodelovalo petnajst udeležencev. Prvo okroglo mizo je moderirala predsednica portugalskega PEN centra Teresa Salema, njen naslov pa je bil Literarno ustvarjanje: Iz obrobja v središče, ki se je navezoval na sredin literarni večer, posvečen literaturi Zasavja z Urošem Zupanom, Marjanom Strojanom, Romanom Rozino in Ifigenijo Simonović v vlogi moderatorke in avtorice, prevajalke in avtorice spremnega besedila.

Osrednja gostja, nizozemska pisateljica Margriet de Moor, nas je navdušila z branjem svojega dela Slikar in dekle, ki je ravnokar izšlo pri Beletrini. Večer je izjemno lepo  vodila prevajalka Tanja Mlaker, za vzdušje pa je poskrbel kvintet mladih harmonikašev GŠ Radovljica pod vodstvom prof. Tonija Iskre in čudovitega sprejema mladih članov Linhartovega odra pod taktirko Alenke Bole Vrabec. 

Blejsko srečanje je tudi letos poskrbelo za pestro literarno dogajanje po različnih literarnih odrih na Gorenjskem in širše po Sloveniji. Zahvala gre vsem sodelujočim in podpornikom, brez katerih srečanje ne bi uspelo. Posebno se zahvaljujemo Prešernovemu gledališču v Kranju in avtorju predstave Dvom Johnu Patricku Shanleyu za sprejem in izvrstno predstavo. 

Novopisi na Wolfovi: Močvirniki

Ste že opazili krajevno tablo z napisom Močvirna Loka? Sledite zgodbi, pa se vam bo odprl čisto nov, osupljivo bogat, ljubezniv in veder svet sožitja in solidarnosti. Ta Loka namreč ni kar tako: ima župana, vrtec in šolo, lokalni časopis, trgovino, pošto in tudi gostilno.

Izvirna pripoved za otroke o malem živalskem svetu nam v devetintridesetih med sabo povezanih zgodbah predstavi Močvirnike, ki predstavljajo pomemben mejnik v slovenskem knjižnem založništvu za otroke (in odrasle).
MK
Izvrstno besedilo Barbare Simoniti je razširil, nadgradil in v resnični svet spremenil Peter Škerl. Na način, kot ga v slovenski tradiciji še nismo zasledili, saj podobe v tej knjigi živijo tako močno, da si že ob pogledu na slike prepričan, da gre za hudo pomembno knjigo. Peter Škerl je za ilustracije v knjigi Močvirniki prejel nagrado Hinka Smrekarja 2012.

Vabimo vas na druženje z Močvirniki 17.04.13 ob 18:00 v Knjigarni na Wolfovi v Ljubljani.
Pogovor s pisateljico Barbaro Simoniti ter ilustratorjem Petrom Škerlom bo vodila Carmen L. Oven.

Hlapci, heroji, ljudje – ponovni razmislek

Slovenski center PEN Vas vljudno vabi na debatni večer z naslovom

HLAPCI, HEROJI, LJUDJE – PONOVNI RAZMISLEK

Pirjevčeva razprava Hlapci, heroji, ljudje je izšla l. 1968, v času, ko je bila Slovenija še na videz neločljivi del SFRJ. V razpravi Pirjevec analiziral svet Cankarjevih del in zmožnost oziroma nezmožnost njegovih junakov, ki so izgorevali v želji po akciji in se vedno znova umikali v zasebnost, odhajali na Goličavo ali v Blatni dol. Seveda razprava, podobno kot drugi Pirjevčevi spisi govori tudi o slovenstvu in Slovencih kot blokiranem gibanju, ki živi z vizijo enakovrednega naroda med drugimi evropskimi narodi, a je ni zmožno udejanjiti.

Danes Slovenci imamo državo in bili smo relativno kmalu sprejeti v domnevno elitni klub evropskih držav, v EU. A že nekaj let nas pesti globoka in vseobsežna kriza, ki načenja našo samozavest, nam zastavlja vprašanja o zmožnosti biti res enakovredni in suvereni subjekt med narodi Evrope in sveta in hkrati, kot se zdi, že razjeda substanco. Država, ki je nastala iz duha in po dolgotrajnem prizadevanju kulture, kulturi, izobraževanju, znanosti spodmika tla pod nogami in se podreja diktatu multinacionalnega kapitala. In vprašanje o Slovencih, hlapcih, herojih, ljudeh se  ponovno zastavlja z vso ostrino.

Pogovora o tej temi se bodo udeležili: Vesna Vuk Godina, Boris A. Novak in Dean Komel. Pogovor bo vodil Tone Peršak.  

Večer bo v četrtek, 28. marca 2013 ob 18. uri v dvorani DSP na Tomšičevi 12 v Ljubljani.

Drugačna kultura za drugačno družbo

Slovenski center PEN Vas vljudno vabi na debatni večer z naslovom Drugačna kultura za drugačno družbo.

 

Ali prevladujoči kulturni, komunikacijski vzorci, večinski tok umetniške produkcije ustrezajo obdobju vsakovrstnih družbenih in civilizacijskih prelomov, ki smo jim priča. Jih detektirajo, jim sledijo, dajejo sugestije v smer, kjer bi lahko nastajala neka nova družba?

 

Pogovora o tej temi se bodo udeležili: Neda Pagon, Manca G. Renko, Aleš Čar in Miran Zupanič. Pogovor bo vodil Jani Virk.  

Večer bo v sredo, 13. februarja 2013 ob 18. uri v dvorani DSP na Tomšičevi 12 v Ljubljani.
Lep pozdrav in nasvidenje.           

Vljudno vabljeni!

spominski_vecer

Debatni večer: Etična izhodišča za izhod iz krize

Slovenski center PEN Vas vljudno vabi na debatni večer z naslovom Etična izhodišča za izhod iz krize.
Vsi poudarjajo, da današnja kriza ni samo ekonomska in finančna, ampak da je globlja, saj gre tudi za krizo moralnih vrednot, kar povzroča pravo krizo naše zahodne civilizacije. V tem smislu tudi predsednik mednarodnega PEN-a John Ralston Saul pravi, da je naša civilizacija prvič v zgodovini človeštva izbrala za svoj temelj zgolj ekonomijo in kot vidimo, ne more uspeti.
 
Toda če vsi soglašamo, da potrebujemo ponovni premislek o etičnem temelju, na katerem bi lahko gradili družbo, ostaja vprašanje, kateri je ta temelj, kako iskati nova izhodišča za etični razmislek in ravnanje človeka ter njegovega mesta v družbi in naravi?

V razpravi bodo sodelovali dr. Tine Hribar, dr. Jože Trontelj, dr. Miro Cerar ml. in dr. Lenart Škof. Večer bo povezoval dr. Edvard Kovač.

Večer bo v ponedeljek, 28. januarja 2013 ob 18. uri v dvorani DSP na Tomšičevi 12 v Ljubljani.

Mira Mihelič: Velika dama slovenske literature

Vljudno vabljeni na razstavo in pogovor ob izidu monografije Alenke Puhar v čast Miri Mihelič ob stoti obletnici njenega rojstva.

Publicistka in dolgoletna novinarka Dela Alenka Puhar je za zbirko Album, založbe Mladinska knjiga, pripravila knjigo z naslovom Mira Mihelič s podnaslovom Družinska slika z gospo – Življenje in delo Mire Mihelič (1912–1985). Obsežna monografija, delo 17 avtorjev, z bogatim slikovnim gradivom, osvetljuje življenje in delo velike pisateljice, prevajalke in urednice, ki je med drugim vodila Društvo slovenskih pisateljev in slovensko izpostavo mednarodne pisateljske organizacije PEN.


O dami povojnega slovenskega knjižnega sveta se bo z avtorico večjega, biografskega dela knjige - Alenko Puhar - pogovarjala Petra Puhar Kejžar. Prijazno vabljeni.

12. december 2012, 19.00
Mestna knjižnica Kranj
Gregorčičeva ulica 1
Kranj



»Le Livre Slovène / Litteræ Slovenicæ - pol stoletja prevajanja slovenske književnosti«

Društvo slovenskih književnih prevajalcev vabi v torek, 11. decembra 2012, ob 19. uri v prireditveno dvorano na Tomšičevi 12 v Ljubljani na pogovorni večer

»Le Livre Slovène / Litteræ Slovenicæ - pol stoletja prevajanja slovenske književnosti«.

Projekt Le Livre Slovène / Litteræ Slovenicæ je dobitnik letošnje  Lavrinove diplome, priznanja za pomemben prispevek na področju posredovanja slovenske književnosti drugim narodom. Ob tej priložnosti se bodo nekdanji dolgoletni sodelavci revije Aleš Berger, Andrej Medved, Vladimir Pogačnik in Jani Virk pogovarjali o preteklosti in viziji polstoletnega prevajalsko-uredniškega projekta. Pogovor bo vodila aktualna sourednica Litteræ Slovenicæ, Tanja Petrič.


V prostorih DSP bodo na ta dan razstavljene tudi posamezne številke revije in nekaj arhivskega materiala.  

 

 

Filozofska fakulteta - Valilnica poezije

Filozofska fakulteta ni le ena izmed ustanovitvenih članic univerze v ljubljani ter najpomembnejši izobraževalni zavod humanistike na slovenskem, temveč vse od svoje ustanovitve pred dobrimi devetdesetimi leti tudi največja valilnica literarnih ustvarjalcev.

V torek, 4. Decembra, bo ob 18. uri v predavalnici 2 (avla v pritličju) Filozofska fakulteta s slavnostnim literarnim večerom počastila vrhunske slovenske pesnice in pesnike našega časa, pesnice in pesniki pa bodo z branjem svojih pesmi počastili fakulteto, kjer so študirali in se v veliki meri tudi formirali. Na vabilo dekana FF, prof. dr. Andreja černeta, bodo nastopili Ifigenija Simonović, Marjan Strojan, Barbara Korun, Maja Vidmar, Barbara Pogačnik, Miljana Cunta in Boris A. Novak, ki bo večer tudi moderiral. Kot pesnik in kantavtor bo nastopil Matej Krajnc.

Uveljavljenim vzornicam in vzornikom se bodo pridružile nove moči, talenti s predmeta "kreativno pisanje" druge stopnje študija na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo : Anja Radaljac, Aljaž Krivec, Helena Čehovin, Aljaž Koprivnikar, Tea Bricman in Larisa Javernik. Slišali bomo tudi najmlajše glasove, večinoma iz prvega letnika primerjalne književnosti;  nastopili bodo Grega Ulen, Laura Repovž, Lara Gea Vurnik, Anja Kralj Železnik, Zarja Vršič, Janja Kavčič pa morda še kdo.

Prisrčno vabljeni!

Canterburyjske zgodbe

Canterbury_netV sredo, 28. novembra 2012, ob 19.30, društvo slovenskih književnih prevajalcev vabi na literarni večer s prevajalcem in pesnikom, dvakratnim Sovretovim nagrajencem Marjanom Strojanom.

Predstavil bo angleškega pesnika in politika iz 14. stoletja Geoffreyja Chaucerja
ob izidu slovenskega prevoda Canterburyjskih zgodb.

Prireditev bo na Tomšičevi 12 v Ljubljani.
Prijazno vabljeni!

 

Tone Partljič: Saj ni vse tako črno

foto: dsp Javni sklad RS za kulturne dejavnosti območna izpostava Maribor, Zveza kulturnih drušev Maribor in KD mariborska literarna družba vabijo na literarni večer našega člana Toneta Partljiča z naslovom

SAJ NI VSE TAKO ČRNO

Večer bo potekal v četrtek, 22. novembra 2012, ob 18. uri v Literarni hiši Maribor na Vojašniški ulici 12 v Mariboru.

Z avtorjem se bo pogovarjala Nataša Švikart Žumer. 

Søren Kirkegaard - Dejanja ljubezni

Kirkegaardvljudno vabljeni na predstavitev slovenskega prevoda Kirkegaardovega dela Dejanja ljubezni, ki je izšlo pri založbi Družina.
S prevajalcem dr. Andrejem Capudrom se bo v sredo, 21. novembra ob 14. 30 na odru Društva slovenskih pisateljev v Cankarjevem domu pogovarjal dr. Edvard Kovač.
Ob tej priložnosti bosta spregovorila tudi o bogatem prevajalskem in avtorskem opusu dr. Capudra,
ki letos praznuje sedemdeset let, pogovor pa bo tudi uvod v leto 2013, ko bomo praznovali 200 let rojstva
Sørena Kirkegaarda.

In memoriam Anita HUDL (1946-2012)

Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji, Slovenski center PEN in Slovenska prosvetna zveza v Celovcu vabijo na

 

LITERARNI VEČER - In memoriam Anita HUDL (1946-2012)
v četrtek, 15.11. ob 18.30 v knjigarni HAČEK, Paulitschgasse 5-7, Celovec

 

Program

Uvodne besede: Joži Strutz in Tomaž Ogris
Spomin na Anito Hudl
Branje: Kristijan Močilnik

Iz svojih del berejo:
Barbara Simoniti, slovenska pesnica in pisateljica
Katarina Marinčič, slovenska pisateljica in literarna zgodovinarka
Marko Kravos, slovenski tržaški pesnik, pisatelj in esejist

Spomin na Andreja Kokota
Branje: Danijela Errenst
 
Glasbeni okvir: Janez Gregorič
Moderator: Fabjan Hafner

 

Anita Hudl, "naturalizirana Korošica" nas je nenadno zapustila 1. oktobra letos. Po gostovanju koroških pesnikov na SLovenskem PENu v Ljubljani smo se dogovarjali še o zadnjih podrobnostih gostovanja članov Slovenskega PEN v Celovcu, ko nas je zadela žalostna vest. Pred tednom dni pa nas je zapustil še en Korošec, tudi naš član Andrej Kokot. Slovenski PEN se zahvaljuje društvu Slovenskih pisateljev v Avstriji, da so nadaljevali Anitino začeto delo ter da so v spominski večer vključili tudi Andreja Kokota. Veseli smo, da bomo lahko prispevli k počastitvi njunega spomina.


Anita Hudl je bila rojena leta 1946 v Kamniku. Kot Anita Debevc je obiskovala filozofsko fakulteto v Ljubljani, leta 1968 pa se je preselila na Koroško. V sklopu SPD >Edinost< v Pliberku je ustanovila igralsko skupino >Oder 73< in jo vodila kot režiserka. Za svoje ustvarjalno in literarno delo je prejela Zlato Linhartovo značko, drugo nagrado za besedilo >Anzej< na Veseli jeseni v Mariboru in Drabosnjakovo priznanje SPZ. S svojim možem Jožkom Hudlom je živela v Nonči vasi pri Pliberku. Anita Hudl je bila predsednica Društva slovenskih pisateljev v Avstriji. Samostojna dela:Slike samostanskega vrta, Navadne zgodbe, Šel je popotnik skozi koroški vek, 1 x 1 je 1 in Na Koroškem nič novega. Otroška in mladinska dela: Zgodbe z ulice, Na jasi, Jan in Žan Dvanajst čarovnic in ena ter Zares čudna šola.

Sosedstvo besed

V četrtek, 8. novembra hrvaški PEN predstavlja projekt Susjedstvo riječi ali Neighbourhood of Words s podnaslovom slovensko-hrvaški dialogi, na katerem bodo nastopili Aleš Debeljak, Boris A. Novak, Veno Taufer in Tomaž Šalamun iz Slovenije ter Nadežda Čačinovič, Zvonko Maković, Tonko Maroević in Sibila Petlevski.

Več o dogodku tukaj.

Zineb El Rhazoui o zadnjih karikaturah Mohameda

Zineb El Rhazoui je v izčrpnem pogovoru za spletno revijo Slate Afrique pojasnila, zakaj se strinja z objavo karikatur preroka Mohameda, ki jih je objavil francoski humoristični in družbeno čritični časnik Charlie Hebdo. Prepričana je, da je s pravnega stališča to popolnoma legalno ter da je naloga novinarja, da opozarja na aktualne dogodke kot je uboj ambasadorja ali požig poslopij v Bangladešu in Teheranu. Na vprašanje o posledicah karikatur in spodbujanju nasilja odgovarja, da Charlie Hebdo nikakor ne more nositi odgovornosti za dejanja, ki jih ekstremisti storijo v Tuniziji, Libiji, Afganistanu ali drugod in ki samo čakajo na izgovor, da lahko ubijejo kakšnega zahodnjaka.

V pogovoru spregovori tudi o problemu kritike islama. Po njenem mnenju je izraz islamofobija nesmisel ter označevanje tistih, ki razvijajo racionalno kritiko do islama, za rasiste tudi svoje vrste rasizem. Ne more sprejeti, da bi kdor koli nastopal z argumenti ad hominem. Po njenem mnenju se moramo na ideje odzvati z idejami ne pa se sklicevati na izvor.

Celoten pogovor v francoščini si lahko preberete na naslednjih povezavah:

(Part-1)-http://www.slateafrique.com/95135/liberte-expression-charlie-caricature-le-pape-jesus-sarkozy
(Part-2)-http://www.slateafrique.com/95137/religion-le-coran-n-interdit-pas-de-caricaturer-le-prophete-mahomet

 

Simpozij o dramatiki Mire Mihelič

Ob stoletnici rojstva Slovenski PEN vabi na

SIMPOZIJ O DRAMATIKI MIRE MIHELIČ
z naslovom
SVET BREZ SOVRAŠTVA

dvorana DSP, Tomšičeva 12, Ljubljana
torek, 25. september 2012
od 9h do 14h

PROGRAM SIMPOZIJA

9h00 – 9H15: Pozdravni nagovor predsednika Slovenskega Centra PEN, Marjana Strojana

9h15 – 11h:  Alenka Puhar: Na pragu zapovedanega sovraštva

                   dr. Bogomila Kravos: Odgovornost in samozavest
                 
                   dr. Lado Kralj: Tri drame o vojni

11h – 11h30: Odmor

11h30 – 14h: Tone Peršak: Dramski svet Mire Mihelič (Svet je oder, oder je ves svet)

                   dr. Denis Poniž: Komediografija Mire Mihelič med osebno poetiko in imperativi časa

                   dr. Edvard Kovač : Etika odpuščanja v dramatiki Mire Mihelič

                   moderator: dr. Edvard Kovač

Svet brez sovraštva

Ob 100. obletnici rojstva Mire Mihelič
vabljeni na Spominski večer, posvečen pisateljici, dramatičarki in prevajalki.
Nastopajo: študentje AGRFT Tin Grabnar, Juš A. Zidar, Žiga Divjak; branje odlomkov: Damijana Černe. Vodi: Alenka Puhar.

Letos praznujemo stoto obletnico rojstva Mire Mihelič, pisateljice za odrasle in otroke, dramatičarke, poznavalke položaja slovenskega meščanstva na prelomu družbene ureditve po drugi svetovni vojni, zagovornice svobode govora in človekovih pravic. Prevedla je več kot petdeset literarnih del svetovno uveljavljenih pisateljev. Desetletja je posvetila delu pri Društvu pisateljev in kot predsednica slovenskega PEN-a predstavljala slovenske pisatelje po svetu. Spominski večer, posvečen njej, bo vodila Alenka Puhar, igro Svet brez sovraštva bodo pripravili študentje AGRFT Tin Grabnar, Juš A. Zidar, Žiga Divjak, iz knjige spominov Ure mojih dni pa bo odlomke brala Damijana Černe.

*Prosimo, da si v Informacijskem središču CD (podhod Maxija) zagotovite brezplačne vstopnice.

Svetovni kongres PEN

V Gyeongjuju v Južni Koreji od 9. do 15. septembra poteka 78. svetovni kongres PEN z naslovom Literatura, mediji in človekove pravice.

Eden od ciljev letošnjega kongresa je sprejem deklaracije o digitalnih pravicah. Slovenski PEN zastopata podpredsednik Tone Peršak in predsednik Odbora pisateljev za mir Edvard Kovač.

 

Govor mednarodnega predsednika Johna Ralstona Saula si lahko v angleščini preberete tukaj.

 

Več o kongresu na:  http://www.pen-international.org/

 

Icorn pisateljica na Vilenici

V okviru letošnjega Mednarodnega festivala Vilenica bo nastopila tudi gostujoča pisateljica Zineb El Rhazoui.

Vabljeni na literarno branje v petek, 7. septembra ob 16h. Nastopili bodo tudi:
Bekim Sejranović (BiH/Norveška), Miroslav Mićanović (Hrvaška), Erica Johnson Debeljek (ZDA/Slovenija), Colm Keegan (Irska)
Povezuje: Breda Biščak
Ljubljana, Knjigarna Konzorcij

27. Mednarodni literarni festival Vilenica

Na letošnji Vilenici bo sodelovalo kar nekaj članov Slovenskega PEN.

Opozarjamo na:

4. september ob 18. uri: Predvečer Vilenice z dobitnikom štipendije Srednjeevropske pobude 2011 Ognjenom Spahićem (Črna gora), dobitnico štipendije Srednjeevropske pobude 2012 Ajlo Terzić (BiH) in Albertom Garlinijem (Italija)
Povezuje: Patrizia Vascotto
Trst (Italija), Dvorana SEP

 

4. september ob 20. uri: Predvečer Vilenice z Majo Haderlap (Avstrija/Slovenija) in Miroslavom Košuto (Italija/Slovenija)
Povezuje: Marko Kravos
Repen, Kraška hiša

 

4. september ob 20. uri: Predvečer Vilenice z Davidom Albaharijem (Srbija/Kanada) in Borisom A. Novakom (Slovenija)
Povezuje: Vesna Humar
Koper, Pokrajinski muzej

 

5. september ob 22.uri: Branje udeležencev Vilenice
Povezuje: Veno Taufer
Lipica, Hotel Klub


6. september ob 10.uri: Okrogla miza Srednjeevropske pobude na Vilenici: »Avtorji nomadi«
Povezuje: Iva Kosmos (Slovenija)
Udeleženci: Dimitré Dinev (Bolgarija/Avstrija), Maja Haderlap (Avstrija/Slovenija), Zineb El Rhazoui (Maroko), David Albahari (Srbija/Kanada)
Lipica, Hotel Maestoso, Dvorana Allegra

Več ...

Gostim besedo: Zineb el Rhazoui in Erika Johnson Debeljak

V Literarni hiši na Lentu sta se v literarnem nastopu Gostim besedo srečali maroška pisateljica in novinarka Zineb El Rhazoui in njena gostiteljica, pisateljica in publicistka Erica Johnson Debeljak.

Nastop si lahko ogledate tukaj.

Mira Mihelič - družinska slika z gospo

Mira Mihelic, arhiv PENVljudno vabljeni na tiskovno konferenco, ki bo v petek, 13. julija, ob 11. uri na Društvu slovenskih pisateljev (Tomšičeva 12, Ljubljana).

Na njej bo predstavljena knjiga iz zbirke Album Mira Mihelič - družinska slika z gospo. Knjigo o življenju in literarnem delu
Mire Mihelič (1912–1985), pisateljice, prevajalke, knjižne urednice ter dolgoletne predsednice pisateljskega društva in slovenskega
centra Pen, je zasnovala, zbrala dokumente, pričevanja in eseje Alenka Puhar. Med 17 avtorji tega literarnega patchworka
sta tudi Marjeta Novak Kajzer in dr. Denis Poniž, ki bosta skupaj z biografinjo Alenko Puhar in urednico Nelo Malečkar
predstavila knjigo.

Gironski manifest o jezikovnih pravicah

13. maja 2011 je bil v Gironi sprejet Manifest o jezikovnih pravicah, ki so ga uradno predstavili 5. junija 2012 v palači katalonske vlade. Govorniki na odprtju: Carme Arenas, predsednica Katalonskega PEN-a, Josep-Maria Terricabras, predsednik Odbora za prevajanje in jezikovne pravice, John Ralston Saul, predsednik Mednarodnega PEN-a, in Artur Mas, predsednik Katalonije. Na koncu je dr. Johannes Kabatek z univerze Tübingen predaval o jeziku in svobodi. Manifest je preveden že v 44 svetovnih jezikov in se še prevaja. Več o njem izveste tukaj.

Gironski manifest o jezikovnih pravicah

Mednarodni PEN združuje pisatelje z vsega sveta.
Odbor za prevajanje in jezikovne pravice Mednarodnega PEN-a je v Barceloni pred petindvajsetimi leti objavil Splošno deklaracijo o jezikovnih pravicah.

Danes, ta odbor, zbran v Gironi, naznanja deset glavnih načel te deklaracije oziroma manifesta.

1. Jezikovna raznolikost je svetovna dediščina, ki jo je treba ceniti in varovati.

2. Spoštovanje vseh jezikov in kultur je bistveno za vzpostavljanje in ohranjanje dialoga in miru na svetu.

3. Vsak človek se uči sporazumevati z drugimi v srcu družbe, ki mu nudi življenje, jezik, kulturo in identiteto.

4. Različni jeziki in različni načini govora niso le sredstva za sporazumevanje, temveč nudijo pogoje za razvoj posameznika in kulture.

5. Vsaka jezikovna skupnost ima pravico do svojega jezika kot uradnega jezika na njegovih tleh.

6. Šola mora nadgrajevati ugled jezika, ki ga uporablja jezikovna skupnost danega območja.

7. Zaželjeno je, da državljani poznajo različne jezike, saj to spodbuja empatijo in intelektualno odprtost ter izboljšuje poznavanje lastnega jezika.

8. Prevajanje besedil, še posebej velikih del različnih kultur, je pomembno za boljše razumevanje in spoštovanje pripadnikov drugih kultur.

9. Mediji igrajo izjemno vlogo pri bogatenju jezikovne raznolikosti ter odgovorno in dosledno povečujejo njen ugled.

10. Združeni narodi morajo priznati uporabo in zaščito jezika vsakega posameznika kot eno od najvažnejših človekovih pravic.

Girona, 13. maj, 2011

Koroški pisatelji na obisku

V četrtek, 14. junija 2012 so pri nas gostovali pesniki s Koroške, Marjeta Angerer-Guggenberger, Stanko Wakounig in Ivana Kampuš. Vst trije so člani Društva slovenskih pisateljev v Avstriji, ki je bilo ustanovljeno leta 1974 in ki redno prireja literarna branja ter izdaja literarno-kritično revijo Rastje. Avtorje je predstavila predsednica društva Anita Hudl.

Marjeta Angerer-Guggenberger je bila rojena v Ljubljani leta 1963. Je absolventka Modne šole Hetzendorf na Dunaju in deluje v Celovcu kot modna kreatorka že več kot 20 let. Ukvarja se tudi s slikanjem in pisanjem. Z likovnimi razstavami in branjem je gostovala v Ljubljani, Mariboru, Mostu na Soči, Celovcu Kropivniku, Berlinu in Dunaju. Njena literarna dela so bila objavljena v reviji Mentor in tedniku Nedelja. Izbrana so bila tudi za odrski recital v spomin Valentinu Vodniku.
 

Ivana Kampuš, roj. 1947, ki je bila v aktivnem času učiteljica slovenščine in angleščine na Slovenski gimnaziji, živi na Tešinji pri Šentjakobu v Rožu.
Sodelovala je pri Mladem rodu in slovenskih časopisih in revijah na Koroškem.
Samostojna dela: Pesniška zbirka »Tvoja sem piščal« in otroška slikanica »Naš otrok«
 

Stanko Wakounig, rojen leta 1946 v Železni Kapli, doraščal v Mlinčah, živi v Spodnjih Vinarah v Podjuni. Po maturi na Slovenski gimnaziji je študiral tri leta teologijo, po prekinitvi pa je zaključil pedagoško akademijo in poučeval na glavni šoli v Železni Kapli. Vseskozi je bil aktiven v Slovenskem prosvetnem društvu Danica.
Samostojno delo: pesniška zbirka »Kotiček tople domačije«.
 

Anita Hudl, rojena leta 1946 v Kamniku. Obiskovala je filozofsko fakulteto v Ljubljani, leta 1968 se je preselila na Koroško. Leta 1973 je ustanovila igralsko skupino »Oder 73« - SPD »Edinost« v Pliberku, ki jo vodi kot režiserka še danes. Za svoje delo je prejela Zlato Linhartovo značko, 2. nagrado za besedilo »Anzej« na Veseli jeseni v Mariboru in Drabosnjakovo priznanje SPZ. Danes živi v Nonči vasi pri Pliberku.
Samostojna dela: Prozna dela »Slike samostanskega vrta«, »Navadne zgodbe«, kabareti  »Šel je popotnik skozi koroški vek«, »1 x 1 je 1« in »Na Koroškem nič novega«, otroške glasbene igre »Zgodbe z ulice Na Jasi«, »Jan in Žan«, »Dvanajst čarovnic in ena« in »Zares čudna šola«.

Dobrososedski verzi 2

Iz Društva slovenskih pisateljev v Avstriji prihajajo pesniki
Marjeta Angerer-Guggenberger, Ivana Kampuš in
Stanko Wakounig.
Goste bo predstavila Anita Hudl, predsednica društva.
Glasbena spremljava Jasmina Arambasić, saksofon.
Zgodilo se bo v dvorani Društva slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12 v Ljubljani v četrtek, 14. junija, ob 19. uri.

Dialog ali podrejanje

Slovenski center PEN Vas vljudno vabi na debatni večer z naslovom Dialog ali podrejanje, ki bo v četrtek, 24. maja 2012 ob 19. uri v dvorani DSP na Tomšičevi 12 v Ljubljani.

V razpravi bodo sodelovali dr. Lučka Kajfež Bogataj, minister dr. Žiga Turk, dr. janez Justin in pisatelj Ivo Svetina. Večer bo povezoval Tone Peršak.

Nova vladna koalicija je ob nastopu temeljito in v zelo kratkem času posegla v razmerja med družbenimi podsistemi oziroma pomembnimi področji dejavnosti v Sloveniji.
Razlog za to naj bi bilo po eni strani varčevanje in po drugi strani prizadevanje za bolj učinkovito in hitrejše odločanje, češ da v kriznih razmerah ni časa za dolge razprave, kar pomeni tudi to, da se odločanje in tudi razmisleki o tem, kako bi bilo smiselno odločiti, ponovno selijo v zaprte politične kabinete. Hkrati vsi ti postopki načenjajo tudi politično in strokovno neodvisnost strok in pomembnih družbenih podsistemov kot so znanost, univerza, celotno področje kulture ... Vsega tega skoraj ni mogoče razumeti drugače kot neke vrste demontažo demokracije v slovenskem prostoru. Si politika želi podrediti te podsisteme ali jih vsaj do te mere narediti odvisne od sebe, da ne bo več težav z njimi? Ali ne bi bilo smiselno ravno nasprotno: spodbujati neodvisno mišljenje, spodbujati nastajanje idej in zamisli in potem v dialogu s temi podsistemi iskati optimalne smeri in koncepte razvoja oziroma poti v prihodnost?

Deliti z drugim kot pot do miru

 

Ob 44. srečanju pisateljev Mednarodnega PEN kluba na Bledu se bo sestal na svoji letni skupščini tudi Odbor pisateljev za mir. Ki je bil ustanovljen na pobudo o Slovenskega PEN Centra, in ki ga tradicionalno vodimo slovenski člani. Bled je postal v mednarodnih pisateljskih krogih PENa simbol miru. Gre za oazo, kjer se srečujejo pisatelji držav in narodov, ki so med seboj sprti ali pa pridejo do besede pisci, ki doma ne morejo javno spregovoriti.

 

Posebnost letošnjega srečanja bo, da bosta sodelovala na okrogli mizi mirovnega komiteja tudi pisatelja iz Maroka, ki sta v Ljubljani našla zatočišče, prav tako pa znova palestinski in izraelski pisatelji. Pričakujemo izraelsko pesnico Blumo Finkelstein in pa predsednico Palestinskega Centra prof. Hannan Awad.

 

Do zadnjega smo upali, da se bodo srečanja lahko udeležili tudi tibetanski pisatelji,  toda vprašanje vize je zanje preveč zapleteno in sporočili so nam, da ne morejo priti. Vseeno pa upamo, vsaj povabili smo jih, da bodo prišli Tibetanci, ki sicer žive v Evropi. Zagotovo pridejo Uyghuri, predstavniki več milijonske manjšine na Kitajskem.

 

Močno bodo znova zastopani francoski pisatelji (v četrtek 17. 05. bodo sodelovali tudi v tednu frankofonije na EPKju v Mariboru), letos tudi Katalonci in seveda pisatelji iz bivših jugoslovanskih republik.

 

Izmed njih naj omenimo samo Makedonko Katko Kulakovo, dolgoletno predsednico Mednarodnega odbora za prevajanje in lingvistične pravice, ki je podpredsednica Mednarodnega PENa.

 

Teža srečanja bo vsekakor predstavljala okrogla miza na temo: »Deliti z drugim kot pot do miru«. Pisatelj si pogosto zastavlja vprašanje, kako naj z drugimi deli svoja doživljanja in kako bi bolečina drugega postala njegova lastna bol. Če pri tem uspe, začenja postavljati  temelje nove civilizacije solidarnosti in vzajemne delitve.

 

Edvard Kovač
Predsednik Odbora pisateljev za mir Mednarodnega PENa

Stoletnica rojstva pisateljice Mire Mihelič

V okviru 44. Mednarodnega srečanja pisatelja smo na Bledu v Kosovelovi dvorani odprli razstavo z naslovom "Mira Mihelič in njeno delo". O Miri Mihelič, podpredsednici Mednarodnega PEN in dolgoletni predsednici Slovenskega PEN je spregovorila Alenka Puhar, ki je pripravila tudi knjigo z naslovom Mira Mihelič, Družinska slika z gospo, ki bo julija letos izšla pri Mladinski knjigi.