fr
en
slo

v spomin na Melito Vovk in Alenko Bole Vrabec

Z mislijo na Melito Vovk in Alenko Bole Vrabec

Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani je hčerka Melite Vovk, slikarka Ejti Štih poklonila del zapuščine, ki se nanaša na Slovenski center PEN. Melita Vovk je v zadnjih desetletjih v senci moških slikarjev njenega obdobja, a ima opus, ki nam ni v sramoto. Zapisana je tudi med ugledne ustvarjalce vizualnih podob gledaliških predstav v petdesetih, šestdestih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Izhaja iz ugledne blejske družine, povezane s Hotelom Toplice. Živela je na Bledu in se je vsako leto, od vsega začetka srečanj, družila z gosti.

Ker je arhiv PEN-a zelo pomanjkljiv in ker se nahaja deloma tudi v Arhivu Republike Slovenije, sem si zapuščino Melite Vovk z zanimanjem ogledala. Poleg tiskanega gradiva, vabil katalogov, zbornikov, tudi šopov korespondence z znamenitimi pisatelji z vsega sveta, poleg izrezkov iz lokalnih in osrednjih časopisov, so najbolj dragoceni portreti gostov Blejskih srečanj. Naj od več kot dvesto portretirancev omenim samo Han Suyin, Adama Michnika, Heinricha Bölla, Alexsandra Blokha, od Slovencev pa Daneta Zajca, Milo Kačič in Nežo Maurer.  Portret Lill Novy iz leta 1955 pa me je razveselil posebej še zato, ker je na vrtu Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN prav ta mesec nastal čudovit vrt, ki se imenuje po tej nenavadni, izjemni, skrivnostni slovenski pesnici.

Ob tej priložnosti bi se rada poklonila tudi spominu na Alenko Bole Vrabec, pisateljico, publicistko in prevajalko, ki je tudi močno povezana z blejskimi srečanji. Vsako leto je pripeljala nekaj gostov v knjižnico v Radovljici ali na Bledu in tako predstavila srečanja PEN-a tudi domačinom.

Ifigenija Simonović