fr
en
slo

79. Svetovni kongres Mednarodnega PEN-a v Reykjaviku na Islandiji

Med 9. In 12. Septembrom letos je potekal 79. Svetovni kongres Mednarodnega PEN-a v Reykjaviku na Islandiji. Kongresa sta se udeležila dva delegata Slovenskega centra PEN, dr. Edvard Kovač kot predsednik Odbora pisateljev za mir Mednarodnega PEN-a in Tone Peršak, podpredsednik Slovenskega PEN-a.

Tone Peršak je izpostavil, da sta bila na letošnjem kongresu sprejeta dva nova centra, PEN center Delhi in PEN Mjanmar, s čimer se je število članov povečalo na 146. To postaja tudi težava za delovanje te pomembne organizacije, saj zahteva veliko koordinacije in težko je zbrati predstavnike vseh centrov na enem mestu. Nekateri centri imajo svoj sedež v tujini, drugi delajo tako rekoč v ilegali, spet drugi so popolnoma brez sredstev.

 

To je tudi razlog za eno velikih tem znotraj Mednarodnega PEN-a, ki je regionalizacija. V času kongresa so potekali sestanki regionalnih mrež (npr. Balkanske, Afriške, Srednjeazijske ipd.) Pojavile so se pobude za Evropsko mrežo in konsolidacijo mrež za celotno območje Mediterana.

 

Druga pomembna tema je bilo sprejetje t. i. Blejskega manifesta, ki ga je predlagal Odbor pisateljev za mir.

 

Veliko se je govorilo tudi o deklaraciji o »Digitalni svobodi«. PEN je kot vsako leto sprejel vrsto resolucij, povezanih z zatiranjem, zapiranjem, življenjskim ogrožanjem pisateljev, novinarjev, ustvarjalcev v posameznih državah (Mehika, Rusija, Kitajska, Tibet, Eritreja …) ali resolucije, ki zadevajo odnose posameznih držav do manjšin ter kršenje pravice do svobode izražanja (Belorusija, Portugalska, Turčija …). Velika pozornost je bila posvečena resoluciji o Kurdih in njihovem manjšinskem vprašanju. Tone Peršak je predlagal, da bi uporabili podobno formulacijo glede manjšin, kot jo ima slovenska ustava, kar je bilo tudi sprejeto. Edvard Kovač je imel velike zasluge pri rešitvi spora med Nemci in Madžari, ki se je končal s podpisom resolucije s strani predstavnikov obeh narodov. Na kongresu je bil sprejet tudi poziv ruskim oblastem, naj iz zapora izpustijo skupino Pussy Riot. Pisatelji so poziv skupaj odnesli na rusko ambasado v Reykjaviku.

 

Edvard Kovač je kot zanimivost omenil pogovor z islandskim ministrom za kulturo. Na Islandiji se namreč dosledno uporablja islandski jezik (vsi napisi so v islandščini …) in minister je to komentiral rekoč, da je njihova želja ta, da bi vsak prebivalec Islandije vzljubil islandski jezik do te mere, da bi lahko postal literat.

 

Kot član izvršnega odbora Mednarodnega PEN-a je povedal, da je Mednarodni PEN uradno sprejel, da Bled ni le ena od regionalnih konferenc, temveč konferenca Mednarodnega PEN-a in središče vseh odborov, pri čemer bi imel Odbor pisateljev za mir koordinatorsko vlogo.

 

Blejski manifest ni le manifest Odbora za mir, temveč je pomemben dokument za celoten Mednarodni PEN, ker se bodo centri po vsem svetu nanj sklicevali, ko bodo zahtevali spremembe. Novo je pri Manifestu to, da je vanj vključeno spoštovanje okolja in narave. Pisatelji so skupno prišli do spoznanja, da nasilen in nespoštljiv odnos do narave povzroči krušenje medčloveških odnosov. Na podlagi tega dokumenta Mirovni odbor pripravlja poziv Siriji, da priredijo mednarodno konferenco, kjer bo lahko prišlo do dialoga.  Pomemben člen je tudi zahteva po vzgoji za mir.

 

Za Blejsko srečanje se zanima tudi mediteranska mreža, ki bi se želela enkrat letno sestajati na Bledu. V svojih nagovorih rad poudari, da so se prav na Bledu ali v okviru Mirovnega odbora prvič srečali in pogovarjali Izraelci in Palestinci, Španci in Baski, Turki in Kurdi. Letos sta se na sestanku Odbora za mir prvič predstavnika Ujgurske manjšine in Kitajske.

 

Veseli smo, da je bil na letošnjem kongresu brez glasu proti Tone Peršak izvoljen za novega predsednika Odbora pisateljev za mir, za mandat treh let. Generalna skupščina je z aplavzom potrdila njegovo izvolitev.


Ljubljana, 19. Septembra 2013