fr
en
slo

Besede podpore hostlu Celica

Spoštovani, v svojem imenu in v imenu članic in članov Slovenskega centra PEN se pridružujem vsem, ki želijo ohraniti Hostel Celica pri življenju. Ne gre samo za to, da Slovenski center PEN usmerja svoje goste iz tujine prav v ta Hostel, saj se kot organizacija posebej zavzemamo za svobodo besede in fizično svobodo intelektualcev.  Vsakemu gostu predstavimo koncept Celice in vsak je navdušen.

V prostorih današnjega hostla so bili že v Avstroogrski, potem v Stari Jugoslaviji, potem pod fašizmom (italijanskim in nemškim) in takoj po 2. svetovni vojni še dolga leta zaprti mnogi slovenski pisatelji. Zato ima ta Hostel za nas poseben pomen, zlasti še, ker je bil oblikovan s spoštovanjem do preteklosti zidov in temeljev in kleti. Umetniška interpretacija zaporov (arhitekti in likovni umetniki) je najbolj učinkovit zapis spomina. Umetniški zapis je drugačen od zgodovinskega, a sčasoma se izkaže za bolj učinkovitega.  V Celici spomin na črno preteklost slovenske zgodovine opozarjajo tudi glasbeniki, pesniki, plesalci. Že zunanji videz Celice je pretresljivo polnopomenski.

Hostel Celica je vsak teden po več dni obiskan, je pravo žarišče stika med generacijami umetnikov. Tu sta nastopala tako Dane Zajc kot Janez Dovč. Tu je najmočnejši oder za pogovor o poeziji (program Barbare Korun). Število nastopajočih je veliko, a število sodelujočih in navzočih je velikansko. Govorimo o tisočih poslušalcev.

Ljubljana ni le lepo, je živo mesto. Ima čudovite parke, ki niso ograjeni. Druga mesta ob rekah imajo stare skladiščne stavbe in elektrarne, ki jih spreminjajo v stanovanjske četrti in nova poslovna območja. V Ljubljani pa iz zaporov ustvarjamo galerije, muzeje in hotele. To je nekaj zelo posebnega. Po tem smo znani po svetu, po tem se sami identificiramo.

 

V upanju, da Celica preživi krizo in po potrebni obnovi kot Feniks vzleti novim izzivom naproti.

 

Ifigenija Simonović

predsednica Slovenskega centra PEN

 

Ljubljana, 30.1. 2018