fr
en
slo

Govor predsednika Marjana Strojana na sprejemu na Brdu ob začetku 46. Mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu


Spoštovani gospod minister, cenjeni gostje, dragi kolegi,

 

Prav kmalu, že čez nekaj let, ki resnično kar prehitro tečejo, bo srečanje pisateljev, ki se ga udeležujete, praznovalo pol stoletja svojega obstoja. Načrtovano in ustanovljeno je bilo z namenom, da v tem mirnem in prelepem kotičku naše domovine ponudi pisateljem priložnost za razgovor in zbližanje mimo in onstran političnih delitev, ideoloških plašnic in neprestanih groženj z uničenjem, ki so, resnične in navidezne, prihajale iz kolesij takratnih propagandnih mašinerij.

 

Svet, v katerem smo tedaj živeli kljub velikim besedam z obeh strani, ni obetal veliko. Ogrožene in kršene človeške pravice, teptano pravno varstvo državljanov, rasna nestrpnost, omejena svoboda veroizpovedi, cenzura in samocenzura tiska in medijev ter dnevno pokanje in rožljanje z orožjem na nevralgičnih točkah sveta so v veliki meri določali oblike sobivanja v Evropi in v svetu.

 

Skoraj petdeset let kasneje je na mestu vprašanje ali se zares želimo vrniti v tiste čase, k omenjenim oblikam sobivanja, k ciničnemu dogovarjanju med mogočnimi silami, v katerem so usode in mnenja majhnih in med seboj razdeljenih držav in narodov veljale toliko kot drobiž na ruleti – v svet pred Združeno Evropo? Ali naj se, navsezadnje, naša blejska srečanja, ponovno vrnejo k ustanovnemu cilju, k ponujanju oaze miru za pogovore med blokovsko razdeljenimi pisatelji?
Mislim, da si tega nihče ne želi in da povratek na točko nič tudi ni več mogoč. Navadili smo se svobode, izmenjave izkušenj kreativnih praks, ki jim v globalnem svetu ni več mogoče natikati ideoloških plašnic. Politična, verska in rasna nestrpnost so enako kot zapovedovanje oblik in vsebin našega pisanja, kljub dejstvu, da se ponekod, podprte z vsakršno prisilo in kršenjem človekovih in državljanskih svoboščin še vedno prakticirajo, za nas postale enostavno nesprejemljive.
Naše srečanje, spoštovani kolegi, je priložnost, da to še enkrat – in tokrat še bolj odločno – povemo in objavimo. Zdaj ni čas za ponovno uvajanje blokovske delitve v Evropi in drugod po svetu. Svet, v katerem je bil tak red mogoč je zgodovinsko izginil in v naših glavah živi samo še kot spomin. Železna zavesa se je dvignila, Berlinski zid je padel. Njegovo oživljanje v kakršnikoli obliki ponovne delitve sveta, za nas enostavno ne pride v poštev. To je treba jasno povedati.

 

Spoštovani gospod minister, tudi s pravkar omenjenimi mislimi smo se v PEN-u lotili načrtovanja letošnjega blejskega srečanja kot pisateljskega premisleka o veliki vojni, njenih človeških in kulturnih posledicah. Prva svetovna vojna je bila klasična imperialna vojna, njeno bojevanje pa izpopolnjeno s tehnološkimi inovacijami prejšnjega stoletja, ki je uveljavilo znanost kot vrhovni pogoj in kriterij vsakršnega človeškega napredka. Toda ta tragedija, prva, ki se je dogajala na področju od Murmanska do Nove Zelandije, je bila mogoča, ker je propagandna mašinerija vojskujočih se strani uspela razpihati agresivni nacionalizem, rasno in kulturno nestrpnost med narodi in jih pod prisilo omenjenih miselnih okopov poslati v strelske jarke. Potrebni so bili okopi v glavah ljudi, da so se uresničili okopi na bojiščih. Toda ta igra je v današnjem, kulturno drugače postuliranem in kultiviranem svetu, zaigrana in spregledana.

 

Spoštovani gospod minister, dovolite mi, da se vam ob koncu v imenu vseh, posebej pa še slovenskih pisateljev zahvalim za vse, kar ste v vaši odgovorni službi storili v dobro kulture pisanja, še zlasti za vaš prispevek k reševanju slovenske knjige v sosednji tržaški pokrajini. In, seveda, hvala za vaše nocojšnje gostoljubje.