fr
en
slo

NOVICE in aktualni dogodki

Seznanite se z novicami in dogodki, ki jih pripravljamo v Slovenskem centru P.E.N.

Natečaj v okviru našega šolskega programa

Slovenski center PEN, ki vsako leto skupaj z Odborom pisateljev za mir Mednarodnega PEN na Bledu organizira pisateljsko srečanje (letošnje bo že 48. po vrsti), je program obogatil s Festivalom literature za mir z naslovom Obrazi miru. V prizadevanju, da bi mlade pritegnili k aktivnemu sodelovanju zdaj že drugič prirejamo natečaj v okviru našega šolskega programa – dijake slovenskih srednjih šol smo pozvali naj napišejo esej z naslovom Drugačnost bogati
>> PRIKAŽI VEČ

48. mednarodno srečanje pisateljev na Bledu

11. -  14.5.2016: Na Bledu se bo zopet odvijalo 48. mednarodno srečanje pisateljev ter festival literature za mir z naslovom Obrazi miru. Gostili bomo številne priznane ustvarjalce iz vsega sveta. Njihove poglede na dogajanje v svetu ter razmišljanja o rešitvah lahko pobliže spoznate na naših treh javnih okroglih mizah:  Bogastvo drugega,  Neumnost kot temelj zahodne civilizacije ter Vsi smo migranti – terorizem vsepovprek.
>> PRIKAŽI VEČ

Razpis za sodelovanje srednješolcev na 47. mednarodnem srečanju na Bledu

Razpis za sodelovanje šolarjev na 47. mednarodnem srečanju na Bledu v okviru 2. Mednarodnega festivala literature za mir – Obrazi miru Slovenski center PEN, ki vsako leto skupaj z Odborom pisateljev za mir Mednarodnega PEN na Bledu organizira pisateljsko srečanje (letošnje bo že 47. po vrsti), je lani program obogatil s Festivalom literature za mir z naslovom Obrazi miru. V okviru tega festivala je povabil učence osnovnih šol k razmišljanju o vojni in miru. Odziv je bil velik in tudi ni ostal neopažen v Mednarodnem PEN. Zato se je Slovenski PEN odločil, da program razširi tudi na srednje šole in tako pristopi k šolskemu projektu Mednarodnega PEN.Za letošnjo temo smo si izbrali naslednje izhodišče:»Jaz na svetovnem spletuKo se vklopim v medmrežje, zaživim novo življenje. Lahko postanem junak(inja), lahko najdem prijatelje in nove ljubezni. A lahko naletim tudi na hudobne ljudi in name se usuje plaz žaljivk, groženj, izsiljevanj in zla, iz katerega ne vidim izhoda. Kje je meja med mojimi osebnimi pravicami in želji multinacionalk kot Facebook in Google po širitvi njihovih mrež in zaslužkov? Kako se lahko branim pred spletnim nasiljem? Me morajo zaščititi starši in učitelji? Kje sem jaz, posameznik v družbi na spletu danes?« Vašo šolo vabimo, da se aktivnostim pridružite, in sicer na naslednji način: Dijake v dveh kategorijah (A – prvi in drugi letnik in B – tretji in četrti letnik) spodbudite k pisanju eseja na gornjo temo in sicer ne daljšega od 3.000 znakov. Eseje naj dijaki pošljejo na naslov: Slovenski center PEN, Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana najkasneje do 16. marca 2015. Prosimo, opozorite dijake, da na eseje jasno napišejo šolo, naslov šole, razred, ime in priimek. Prvim petim šolam, ki se bodo prijavile do 28. 2. 2015, lahko zagotovimo osebni obisk dveh članov Slovenskega PEN v mesecu marcu. Člana bosta v okviru dveh šolskih ur predstavila zgodovino in družbeni pomen združenja PEN. Tričlanska žirija, sestavljena iz članov Slovenskega PEN, bo eseje ocenila in izbrala iz vsake kategorije enega za nagrado. Nagrajena dijaka bomo povabili na 47. srečanje pisateljev na Bledu, kjer bosta prejela knjižni nagradi. Dogovarjamo se tudi, da bi nagrajencema omogočili obisk sedeža mednarodne zveze PEN v Londonu. Nagrajena prispevka bomo objavili na spletni strani http://www.penslovenia-zdruzenje.si. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na našem elektronskem naslovu zgoraj in po telefonu 030 321 710 (koordinatorka šolskega projekta Tanja Tuma).  Veselimo se sodelovanja z vami in vašimi dijaki, saj trdno verjamemo, da so branje in razmišljanje, še bolj pa ustvarjanje, temelj zgrajenih osebnosti, v kakršne želite izobraziti vaše varovance.
>> PRIKAŽI VEČ

Odprto pismo Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN

Spoštovani predsednik vlade, dr. Miro Cerar,z veliko zaskrbljenostjo ugotavljamo, da nastajajoča koalicijska politika že v svojih prvih prepoznavnih korakih slovensko kulturo v strokovnem in političnem smislu marginalizira. S tem pred očmi slovenske javnosti marginalizira tudi Vaše deklarirano načelo o izbiri strokovno kompetentnih kandidatov za politično izpostavljene funkcije. In s tem Vaši predsedniški integriteti grozi, da se utegne izkazati kot zlagana in nekredibilna.
>> PRIKAŽI VEČ

Govor predsednika Marjana Strojana na sprejemu na Brdu ob začetku 46. Mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu

Spoštovani gospod minister, cenjeni gostje, dragi kolegi,   Prav kmalu, že čez nekaj let, ki resnično kar prehitro tečejo, bo srečanje pisateljev, ki se ga udeležujete, praznovalo pol stoletja svojega obstoja. Načrtovano in ustanovljeno je bilo z namenom, da v tem mirnem in prelepem kotičku naše domovine ponudi pisateljem priložnost za razgovor in zbližanje mimo in onstran političnih delitev, ideoloških plašnic in neprestanih groženj z uničenjem, ki so, resnične in navidezne, prihajale iz kolesij takratnih propagandnih mašinerij.   Svet, v katerem smo tedaj živeli kljub velikim besedam z obeh strani, ni obetal veliko. Ogrožene in kršene človeške pravice, teptano pravno varstvo državljanov, rasna nestrpnost, omejena svoboda veroizpovedi, cenzura in samocenzura tiska in medijev ter dnevno pokanje in rožljanje z orožjem na nevralgičnih točkah sveta so v veliki meri določali oblike sobivanja v Evropi in v svetu.   Skoraj petdeset let kasneje je na mestu vprašanje ali se zares želimo vrniti v tiste čase, k omenjenim oblikam sobivanja, k ciničnemu dogovarjanju med mogočnimi silami, v katerem so usode in mnenja majhnih in med seboj razdeljenih držav in narodov veljale toliko kot drobiž na ruleti – v svet pred Združeno Evropo? Ali naj se, navsezadnje, naša blejska srečanja, ponovno vrnejo k ustanovnemu cilju, k ponujanju oaze miru za pogovore med blokovsko razdeljenimi pisatelji?Mislim, da si tega nihče ne želi in da povratek na točko nič tudi ni več mogoč. Navadili smo se svobode, izmenjave izkušenj kreativnih praks, ki jim v globalnem svetu ni več mogoče natikati ideoloških plašnic. Politična, verska in rasna nestrpnost so enako kot zapovedovanje oblik in vsebin našega pisanja, kljub dejstvu, da se ponekod, podprte z vsakršno prisilo in kršenjem človekovih in državljanskih svoboščin še vedno prakticirajo, za nas postale enostavno nesprejemljive.Naše srečanje, spoštovani kolegi, je priložnost, da to še enkrat – in tokrat še bolj odločno – povemo in objavimo. Zdaj ni čas za ponovno uvajanje blokovske delitve v Evropi in drugod po svetu. Svet, v katerem je bil tak red mogoč je zgodovinsko izginil in v naših glavah živi samo še kot spomin. Železna zavesa se je dvignila, Berlinski zid je padel. Njegovo oživljanje v kakršnikoli obliki ponovne delitve sveta, za nas enostavno ne pride v poštev. To je treba jasno povedati.   Spoštovani gospod minister, tudi s pravkar omenjenimi mislimi smo se v PEN-u lotili načrtovanja letošnjega blejskega srečanja kot pisateljskega premisleka o veliki vojni, njenih človeških in kulturnih posledicah. Prva svetovna vojna je bila klasična imperialna vojna, njeno bojevanje pa izpopolnjeno s tehnološkimi inovacijami prejšnjega stoletja, ki je uveljavilo znanost kot vrhovni pogoj in kriterij vsakršnega človeškega napredka. Toda ta tragedija, prva, ki se je dogajala na področju od Murmanska do Nove Zelandije, je bila mogoča, ker je propagandna mašinerija vojskujočih se strani uspela razpihati agresivni nacionalizem, rasno in kulturno nestrpnost med narodi in jih pod prisilo omenjenih miselnih okopov poslati v strelske jarke. Potrebni so bili okopi v glavah ljudi, da so se uresničili okopi na bojiščih. Toda ta igra je v današnjem, kulturno drugače postuliranem in kultiviranem svetu, zaigrana in spregledana.   Spoštovani gospod minister, dovolite mi, da se vam ob koncu v imenu vseh, posebej pa še slovenskih pisateljev zahvalim za vse, kar ste v vaši odgovorni službi storili v dobro kulture pisanja, še zlasti za vaš prispevek k reševanju slovenske knjige v sosednji tržaški pokrajini. In, seveda, hvala za vaše nocojšnje gostoljubje.
>> PRIKAŽI VEČ

Pierre Lemaitre: Na svidenje tam zgoraj

Osrednji gost letošnjega Blejskega srečanja je lanskoletni Goncourtov nagrajenec Pierre Lemaitre. V četrtek, 8. maja ob 19. uri ste tako vabljeni v dvorano Panorama (hotel Toplice) na pogovor z avtorjem na temo romana Na svidenje zam zgoraj, ki mu je prinesel prestižno francosko literarno nagrado. Z avtorjem se bo pogovrajal dr. Edvard Kovač, večer pa bo sproti tolmačen v slovenski jezik.  Udeleženci prejmejo brezplačno »ogledni separat« z daljšim odlomkom  romana, s katerim 3 mesece uveljavljajo popust ob nakupu romana v knjigarnah založnika. Izide do francoskega državnega praznika 14. 7.   O avtorju Prejemnik prestižne francoske literarne nagrade Goncourt  za leto 2013 in hkrati tudi nagrade Francoske televizije, Pierre Lemaitre, se je rodil 1951 v Parizu. Že od mladosti se je navduševal nad francosko in ameriško književnostjo, zato ju je tudi študiral in kasneje tudi predaval. Ta svoj dolg obema književnostma rad priznava. Tako že ob svojih prvih romanov pove, da je zanj pisateljevanje vaja ob občudovanju že napisane literature, zato se zahvaljuje avtorjem, ob katerih se je učil in rasel ter jih tudi oblikoval za junake svojih romanov. V svojem vrhunskem romanu Nasvidenje tam zgoraj se prav tako pokloni pisateljem, kot so Emile Ajar, Stephen Cran, Victor Hugo in La Rochefaoucauld.   Danes je Lemaitre mednarodno znani pisatelj, saj ga prevajajo v trideset jezikov,  nase pa je opozoril že s svojim prvim romanom Skrbno opravilo (Travail soigné) l. 2006. Zanj je prejel nagrado, ki se podeljuje za literarni prvenec. Njegove knjige je kritika uvrščala med grozljivke, vendar jih je dosledno cenila. Smisel za dramaturške prizore je Lemaitre uveljavil tudi kot pisec filmskih scenarijev. Najbolj znana je predloga za film Alex, ki ga je napisal po svojem istoimenskem delu.   Letos pa preseneča Lemaitrov pisateljski obrat. Odločil se je za psihološko poglobljeni zgodovinski socialnokritični roman, ki pa je tudi ikonoklastičen. Lemaitre je že v svojih policijskih romanih iznenadil z zapleti in s paradoksi v svojih zgodbah. Tokrat pa preseneča bralce z življenjsko avanturo, ki razbija ustaljene podobe »Velike vojne«, kot Francozi imenujejo morijo prvega svetovnega spopada. Ocenjevalci pravijo, da gre bolj kakor za zgodovinski roman, tokrat pri Lemaitru za pustolovsko pripoved, v kateri glavni junak razbija uveljavljene socialne norme svojega okolja. Bernard Pivot, ki je bil član Goncourtove žirije, se nad Lemaitrom navdušuje, ker piše slikovito, kot da bi se pred bralcem odvijal film: »Piše hkrati počasi in hitro, ker si vzame čas, da opiše kretnjo ali dogodek s silovitimi besedami.« (E. K.)        
>> PRIKAŽI VEČ

Bled pred Bledom - Večer z Andreom Molesinijem

Slovenski center PEN Vas vljudno vabi na mednarodni večer  Andrea Molesini - Srečanje z avtorjem ob obisku v Sloveniji in predstavitev slovenskega prevoda njegovega dela  Niso vsi pankrti z Dunaja    Na letošnji večer v "Bled pred Bledom", ki uvaja 46. Mednarodno srečanje pisateljev na Bledu, smo povabili večkrat nagrajenega italijanskega pisatelja, pesnika in prevajalca Andrea Molesinija. Avtor bo v torek, 6. maja 2014, ob 18. uri v knjigarni Konzorcij v Ljubljani predstavil svoj roman Niso vsi pankrti z Dunaja. Pogovor, ki bo potekal v slovenskem in italijanskem jeziku, bo povezovala dr. Bogomila Kravos. Dogodek prirejamo skupaj z Mladinsko knjigo in Italijanskim inštitutom za kulturo v Sloveniji. Za prevod bo poskrbljeno.  Pridite in povabite še koga!    
>> PRIKAŽI VEČ

Proti zakonskim sankcijam zaradi izražanja kritike

  Dr. Boris A. Novak, častni podpredsednik Mednarodnega združenja pisateljev PEN, je Slovenskemu Centru PEN poslal protestni pismi, ki se nanašata na pričanje pisatelja Toneta Partljiča pred Preiskovalno komisijo DZ za ekstremizem v Sloveniji in na kazensko preganjanje vstajnikov in kritikov protikorupcijske komisije. Njuna vsebina je javnosti znana, povzeli so ju v aganciji STA, v časopisih Delo in Dnevnik, v Mladini itd. Prvo pismo protestira zoper 'absurdno zaslišanje pisatelja' pred komisijo DZ, ki naj bi obravnavala pojave nasilniškega ekstremizma, drugo pa vsebuje protest proti kazenskemu pregonu mariborskih vstajnikov, ki niso bili udeleženi v nasilnih dejanjih in zoper kazenski pregon kritikov Protikorupcijske komisije, ki ga je zaradi domnevne razžalitve na pobudo tožilstva sprožilo ljubljansko Okrožno sodišče zoper dr. Franceta Cukjatija, dr. Vaska Simonitija, dr. Ivana Štuheca in  mag. Bernarda Brščiča. UO SCPEN podpira mnenje podpredsednika PEN, da je za prihodnost demokracije nevarno omejevati javne polemike in kritike državnih ustanov z grožnjami zakonskih sankcij in se strinja z mnenjem, da je izpostavljenost državnih institucij različnim ocenam ter občasno tudi strastnim političnim konfliktom pojav, ki je značilen za odprto, demokratično družbo. UO SC PEN podpira poziv slovenskemu pravosodju, da ustavi oba pregona in poziv slovenskemu parlamentu, da zakonodajo spremeni v smer zaščite legitimne kritike. Upravni odbor SC PEN meni, da gre za pomembna dokumenta PEN-a, zato ju je 28. 3. 2014 sklenil  z avtorjevim dovoljenjem poslati predsedniku Državnega zbora Janku Vebru in pravosodnemu ministru dr. Senku Pličaniču ter o tem obvestiti javnost..
>> PRIKAŽI VEČ

Ne! - onemogočanju dostopov do spletnega družbenega komuniciranja.

Izjava SLOVENSKEGA CENTRA PEN o onemogočanju dostopov do spletnega družbenega komuniciranja. Slovenski Center PEN se pridružuje številnim uglednim pisateljem in pisateljicam, Mednarodnemu PENu in drugim organizacijam in posameznikom pri obsodbi ravnanja vlade premierja gospoda Recepa Erdogana, ki je s ponesrečeno prepovedjo tviterja in uveljavljenimi ukrepi onemogočanja dostopov do spletnega družbenega komuniciranja grobo kršila pravice državljanov do svobode govora, izražanja mnenj in informiranja s pomočjo aplikacij na svetovnem spletu. Pisatelji zbrani v Slovenskem Centru PEN ocenjujemo takšno početje turških oblasti za popolnoma nesprejemljivo in izražamo globoko zaskrbljenost za stanja človeških pravic v tej veliki in kulturno pomembni državi. Obenem prosimo naše Ministrstvo za zunanje zadeve, da se pri turških oblasteh zavzame za spoštovanje kršenih pravic.   Marjan Strojan, predsednik Slovenskega Centra PEN
>> PRIKAŽI VEČ