FB ICORN
Literarni kotiček
Obrazi miru

Ob 50. obletnici Blejskih srečanj smo izdali izbor pesmi članov svetovnih centrov PEN, ki se redno udeležujejo naših srečanj. Knjižica je čudovit pogled nazaj in popotnica za naprej.

Drugačnost bogati

DRUGAČNOST BOGATI: GLOBINE MORJA

Globina drugačnosti je neskončna. Če bi jo poskušali oceniti, je tako, kakor če bi hoteli prešteti in primerjati vse kapljice vode v morju. Nemogoče. In prav kapljice lahko kljub svoji raznolikosti in zaradi trdne povezanosti tvorijo morja in oceane.

Sovražni govor je vojna napoved

SOVRAŽNI GOVOR JE VOJNA NAPOVED

 

 

Če bi se že v uvodu dotaknila starega slovenskega pregovora Beseda ni konj, bi kaj hitro razbila pomen in realnost tega pregovora. Besede lahko strejo močen oklep in razbijejo še tako trdno grajen zid posameznikove  samopodobe. Povzročijo lahko boleče rane, po katerih je zdravljenje še zahtevnejše. Pogosto se zarijejo v našo notranjost in tam ostanejo za veliko časa, do takrat ko smo pač pripravljeni iti naprej. Velikokrat se pretvarjamo, da ne bolijo, vendar imajo besede moč, predvsem zato, ker jim slepo verjamemo ali pa se bojimo, da jim bodo verjeli drugi.

Drugačnost bogati

Drugačnost bogati

 

Drugačnost je del našega vsakdana in del vsakega od nas. Čeprav to pogosto želimo prikriti, da bi zadovoljili našo potrebo po pripadnosti, smo drugačni čisto vsi. Večino svojega življenja mislim, da je drugačnost slaba in manjvredna. Hvala, zloglasni mediji!

 
Sovražni govor je vojna napoved

Sovražni govor je vojna napoved

 

Tišina. Nemočno vstanem, da ne bom drugačna, da ne bom izstopala, da ne bom predrzna.

 

»Jutro!« vpeljano prečesa razred učitelj zgodovine. Razvaljenih obrazov za klopmi ne spregleda. »Druga svetovna vojna!« še enkrat, tokrat z dvakratno mero entuziazma, maha pred tablo, a še vseeno premalo zanimivo, da bi me pritegnil.

 

Skoraj neopazno pogledam skozi okno. V daljavi takoj opazim nevihto. Čudno – ko pa je še včeraj pripekalo sonce.

 
SARAJEVO

v knjižnici že dva tisoč let knjige načrti
v plamenih liste odnaša iz spomina veter
črke in strani zleplja kri v otrplih prstih

 

Veno Taufer: VUKVAR

I had an apparition of Vukovar and I took a walk for a few
    streets -
around the block - with my hands frozen - up to the tobacco shop
and on returning I thought so that's the way they used

Napovednik
Ni vpisanih dogodkov!
A A  

Pravila Slovenskega centra PEN

I. IME, SEDEŽ IN OBMOČJE DELOVANJA

1.Ime društva: Slovenski center PEN, združenje pisateljev, pesnikov in publicistov. Za potrebe društva se lahko uporablja tudi skrajšano ime: Slovenski center PEN

2.Sedež društva: Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana,

3.Delovno območje: Republika Slovenija

4. Društveni pečat: napis "SLOVENSKI CENTER PEN, združenje pisateljev, pesnikov in publicistov" v pečatu okrogle oblike, v sredini je znak meča, prelomljenega s peresom.

5. Delo društva in njegovih organov je jasno. Javnost dela zagotavlja predsednik. Zapisniki sej so dostopni vsem članom društva. Člane in širšo javnost društvo obvešča o svojem delu v javnih občilih.

6. Društvo je pravna oseba.


II. NAMEN IN CILJI DRUŠTVA

7. Namen Slovenskega centra PEN je pospeševati prijateljsko sodelovanje med pisatelji vseh dežel sveta v korist razvoja literature, braniti svobodo misli in delovati za mirno sožitje med narodi.

Dejavnosti društva, ki izhajajo iz namena društva, so nepridobitne in niso namenjene pridobivanju in množenju premoženja. Društvo lahko občasno opravlja tudi pridobitno dejavnost (prodaja publikacije, ki jih založi, zaračunava vstopnine za prireditve, ki jih organizira ipd.) izključno v povezavi z namenom in cilji društva ter v obsegu, ki omogoča uresničevanje namena in ciljev osnovne nepridobitne dejavnosti društva.

8. Člani Slovenskega centra PEN se v soglasju z načeli Mednarodne listine zavzemajo za svobodo izražanja in pogoje objavljanja, posredovanje kulturnih vrednot, širjenje humanističnih idej spoštovanje temeljnih človekovih pravic.

Namen in cilje uresničuje društvo z izvajanjem naslednjih nalog:

    prireja delovne shode domačih in tujih pisateljev,
    organizira simpozije in debatne večere,
    izdaja ustrezna gradiva in publikacije,
    obvešča domačo javnost in mednarodne inštitucije,
    posreduje pri odgovornih inštitucijah.

III. ČLANSTVO

9. Slovenski center PEN je član mednarodne organizacije PEN. Članstvo v Slovenskem centru PEN pomeni hkrati članstvo v mednarodnem PEN in na ta način posredno dostop do dejavnosti vseh centrov PEN po svetu.

10. Članstvo v društvu je prostovoljno. Redni člani Slovenskega centra PEN so lahko, ne glede na državljanstvo in kraj stalnega bivališča, slovenski pisatelji, pesniki, pripovedniki, dramatiki, esejisti, kritiki, prevajalci in uredniki, pa tudi književni ustvarjalci z drugih področij, ki so si s svojim delom pridobili ugled in priznanje in sprejemajo pravila in obveznosti PEN ter priznavajo mednarodno listino PEN. To listino ob vstopu v društvo vsakdo podpiše. Društvenega življenja v Slovenskem centru PEN se lahko v času svojega bivanja v Sloveniji udeležujejo člani PEN iz drugih dežel.

11. Novega člana sprejme upravni odbor na predlog dveh društvenih članov, ki ga osebno poznata, sopodpišeta njegovo prijavo in sta poprej prebrala vsaj eno njegovih del. Na zahtevo upravnega odbora morata tudi pisno predstaviti kandidatovo primernost za članstvo. Upravni odbor sprejme kandidata na svoji seji s tajnim glasovanjem in z večino glasov v navzočnosti vsaj treh petin članov odbora. Zoper odločitev upravnega odbora se zavrnjeni kandidat lahko pritoži na zboru članov. Odločitev zbora članov je dokončna. Zavrnjeni kandidat se lahko znova poteguje za članstvo, ko preteče šest mesecev po zavrnitvi.

12. Dokaz članstva v društvu je članska izkaznica.

13. Pravice rednih članov so:

    aktivna in pasivna volilna pravica,
    obravnava dela organov društva in predlaganje ukrepov za izboljšanje dela,
    sodelovanje v organih, delovnih in drugih telesih ter pri reševanju vprašanj, pomembnih za društvo,
    sodelovanje pri manifestacijah društva,
    da dajejo pisne in ustne predloge za evidentiranje mogočih kandidatov za članstvo v društvu in za društvene organe.

Vsak član društva ima pravico v letu dni po sprejemu katerekoli dokončne odločitve kateregakoli organa društva pred sodiščem izpodbijati odločitev, ki je v nasprotju z zakonom, temi Pravili ali drugim splošnim aktom društva.

14. Dolžnosti rednih članov so:

    da izpolnjujeno pravila društva,
    da aktivno sodelujejo pri uresničevanju ciljev in nalog društva,
    da izvršujejo sklepe društva, oziroma njegovih organov,
    da redno plačujejo članarino,
    da so osebno odgovorni zboru članov za vestno opravljanje prejetih nalog in funkcij.

15. Prenehanje članstva Vsak član se lahko odreče članstvu s pisno odpovedjo upravnemu odboru; če izrecno ne zahteva drugega datuma veljavnosti, stopi odpoved v veljavo po treh mesecih. Če član do 1. marca ne plača članarine za preteklo leto, mu članstvo preneha, vendar upravni odbor lahko obnovi članstvo vsakomur, ki zadovoljivo pojasni ta izostanek. Če večina članov upravnega odbora ali vsaj deset članov društva meni, da je ravnanje kakega člana v nasprotju z načeli PEN, kar morajo izjaviti pisno, mora častno razsodišče o tem razpravljati in svoj predlog posredovati upravnemu odboru, ki mora o predlogu razpravljati in odločati glede predlaganega ukrepa. Prizadeti član ima pravico pritožbe na zbor članov, ki dokončno odloča z večino prisotnih članov.

16. Poleg rednih ima Slovenski PEN tudi častne člane, podporne člane in pokrovitelje. Častni člani so lahko tuji ustvarjalci, ki so s svojim delom posebno zaslužni za promocijo slovenske kulture ali pa tisti ustvarjalci, ki jim tovrstni status utegne pomagati v stiski. Podporni člani so posamezniki, ki podpirajo dejavnosti Slovenskega centra PEN in plačujejo članarino v petkratnem znesku redne članarine. Pokrovitelji so lahko posamezniki ali ustanove, ki podpirajo dejavnosti Slovenskega centra PEN in mu zato namenjajo denarna sredstva v dogovoru z upravnim odborom. Imena pokroviteljev Slovenski center PEN objavlja tako v poročilu na zboru članov kot tudi v svojih publikacijah in programih. Častni člani, podporni člani in predstavniki pokroviteljev imajo pravico do udeležbe na vseh prireditvah, debatnih večerih in ekskurzijah Slovenskega centra PEN ali mednarodnega PEN v Sloveniji, nimajo pa volilne pravice.

 

IV. ORGANI DRUŠTVA

    zbor članov
    upravni odbor
    predsednik
    nadzorni odbor
    častno razsodišče

17. Zbor članov je najvišji organ društva. Sestavljajo ga vsi člani društva in so mu za svoje delo odgovorni vsi drugi organi. Zbor članov se sestane najmanj enkrat letno in ga z vabili članom in javno objavo v časopisih vsaj deset dni pred napovedanim rokom skliče predsednik društva.

Izredni zbor članov skliče predsednik društva na svojo pobudo ali na zahtevo najmanj petine rednih članov, ki morajo predložiti dnevni red, predsednik pa ga mora sklicati najkasneje trideset dni po prejemu zahteve. Če predsednik zbora na zahtevo najmanj petine članov ne skliče, ga lahko skličejo predlagatelji sami.

Zbor članov je sklepčen, če je pri prvem sklicanju navzoča večina članov, pol ure kasneje pa ob navzočnosti najmanj desetine članov. Zbor članov sklepa z večino glasov članov, ki so glasovali. Pravila društva oziroma spremembe in dopolnitve Pravil sprejme zbor članov z dvotretjinsko večino navzočih članov.

Zbor članov ima naslednje pristojnosti:

    voli delovno predsedstvo in ustrezne komisije zbora članov,
    voli predsednika in upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče,
    obravnava delo upravnega odbora, predsednika, nadzornega odbora in častnega razsodišča ter sklepa o razrešnici predsednika, upravnega odbora in nadzornega odbora,
    sprejema Pravila društva in spremembe in dopolnitve Pravil,
    sprejema zaključni račun oziroma letno poročilo za preteklo poslovno leto in sprejema finančni načrt za naslednje obdobje,
    pooblašča odbor oziroma predsednika za izvedbo konkretnih nalog,
    določa višino članarine in s sprejemom letnega načrta dela odloča tudi o pridobivanju in odtujevanju premoženja društva in o
    uporabi sredstev, pridobljenih s pridobitno dejavnostjo,
    razpravlja in sklepa o vseh vprašanjih, ki se tičejo članov in društva, vključno s predlogi o ukinitvi oziroma razpustitvi društva.

Volitve so praviloma tajne, zbor članov pa lahko pred vsakimi volitvami sklene, da so javne.

Zbor članov voli predsednika, upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče društva za mandatno obdobje, ki traja tri leta.

Član društva lahko kandidira za predsednika, člana upravnega odbora, nadzornega odbora ali častnega razsodišča največ dvakrat zaporedoma.

Predstavniki tiska in drugih javnih občil imajo pristop na vse zbore članov in druge članske sestanke. O sejah upravnega odbora in drugem delu društva pa jih obvešča predsednik društva ali drug pooblaščeni član upravnega odbora.

18. Upravni odbor vodi delo društva v skladu s sklepi občnega zbora. Sestavljajo ga: predsednik društva po funkciji in osem odbornikov, ki na prvi seji po izvolitvi izmed sebe izvolijo podpredsednika in tajnika društva. Podpredsednik v njegovi odsotnosti zastopa predsednika.

Kolikor se število članov upravnega odbora prej kot tri mesece pred iztekom mandatnega obdobja zmanjša za tretjino ali več članov, predsednik oziroma v njegovi odsotnosti podpredsednik skliče zbor članov, na katerem zbor izvoli nadomestne člane za preostanek mandata.

Seje upravnega odbora sklicuje predsednik ali z njegovim pooblastilom oziroma v njegovi odsotnosti podpredsednik na lastno pobudo ali na zahtevo najmanj polovice članov upravnega odbora ali najmanj četrtine članov društva.

Člani upravnega odbora se morajo udeleževati sej in izpolnjevati naloge, ki so jim zaupane. Član upravnega odbora, ki neopravičeno manjka na treh zaporednih sejah, preneha biti član odbora. Upravni odbor je sklepčen, če je na seji navzoča večina članov. Če ni v pravilih drugače določeno, upravni odbor odloča z večino glasov članov, ki so glasovali.

Naloge upravnega odbora so:

    da na prvi seji, na kateri izvoli podpredsednika in tajnika, določi tudi podpisnike, ki poleg predsednika podpisujejo finančne in druge listine v imenu društva,
    da izvršuje sklepe zbora članov in v skladu s Pravili rešuje sprotne zadeve,
    da obravnava predloge ukrepov častnega razsodišča in o njih odloča,
    da v okvirih sprejetega načrta gospodari z imetjem društva po načelih dobrega gospodarja in skrbi za pritok sredstev potrebnih za kritje izdatkov,
    da po pooblastilu zbora članov sprejema začasni in dokončni letni predračun dohodkov in izdatkov in sprejema druge odločitve v zvezi s poslovanjem društva,
    da v okviru letnega načrta sklepa o nabavi in odtujitvi društvenega imetja,
    da sklicuje izredne zbore članov,
    da organizira delovna srečanja, simpozije, debatne večere, predavanja, družabne prireditve, sprejeme in podobno, kamor vabi poleg članov, podpornih članov in članov-pokroviteljev tudi druge goste,
    da odloča o spremembi naslova sedeža društva.

19. Predsednik zastopa in predstavlja društvo pred javnostjo in v skladu z zakonom odgovarja za poslovanje društva, skrbi za uresničevanje sklepov zbora članov in upravnega odbora; potrjuje blagajniško poslovanje in odloča o izdatkih društva. Predsednik zagotavlja javnost delovanja društva in skrbi za skladnost delovanja z namenom društva in Temeljno listino Mednarodnega Pen. Za svoje delo je odgovoren zboru članov.

20. Nadzorni odbor nadzira finančno in materialno poslovanje društva. Spremlja delo drugih organov, nadzoruje izvrševanje sklepov, zakonitost poslovanja in pravic članov in o svojem delu poroča na zboru članov, kateremu je tudi odgovoren za svoje delo. Nadzorni odbor sestavljajo 3 člani, ki jih izvoli zbor članov. Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani upravnega odbora, lahko pa sodelujejo na sejah upravnega odbora in imajo posvetovalni glas.

21. Pododbore in komisije lahko imenuje izmed članov zbor članov ali upravni odbor. Njihova pooblastila ne morejo presegati pooblastil upravnega odbora. Pododbor ali komisija obstaja, dokler ne izpolni naloge, ki mu je zaupana in dokler ga organ, ki ga je imenoval ne razpusti.

22. Častno razsodišče
Častno razsodišče sestavljajo trije člani, ki jih izvoli zbor članov za dobo treh let. Člani izme sebe izvolijo predsednika. Sestaja se po potrebi na podlagi pisnih zahtev članov ali organov društva.
Častno razsodišče obravnava:

    kršitve določb Temeljne listine Mednarodnega PEN,
    kršitve Pravil Slovenskega centra PEN,
    neizvrševanje sklepov zbora članov in drugih organov društva,
    dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva.

Ukrepi, ki jih predlaga odboru častno razsodišče so:

    opomin,
    predlog članu, naj se članstvu odreče,
    izključitev.

23. Društvene dokumente, spise in objave podpisuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ali tajnik.

 

V. VIRI DOHODKOV

24. Viri dohodkov Slovenskega centra PEN so:

    članarina
    dotacije
    volila
    prispevki sponzorjev
    prihodki od pridobitne dejavnosti
    drugi viri.

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno. Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.

Za zakonito poslovanje društva odgovarjata društvo z vsem svojim premoženjem in predsednik kot zastopnik društva. Ne glede na določilo prejšnjega stavka za obveznosti solidarno in z vsem svojim premoženjem odgovarjajo tudi odgovorne osebe, ki so v svojo korist ali korist koga drugega zmanjšale premoženje društva ali kakorkoli preprečile povečanje premoženja društva ter s svojimi odločitvami povzročile društvu materialno škodo. Vse odgovorne osebe odgovarjajo do višine oškodovanja društva, ki so ga povzročile s svojim ravnanjem.

25. Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v mejah sprejetega finančnega načrta in po zakonitih predpisih. Odbor mora na vsakem rednem zboru članov predložiti obračun prejemkov in izdatkov.

26. Materialno in finančno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.
Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in tajnik društva. Javnost finančno-materialnega poslovanja se zagotavlja s pravico članov do vpogleda v to dokumentacijo. Za urejanje finančno materialnih zadev lahko društvo pogodbeno zaposli finančnega strokovnjaka, ki vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno-materialnem poslovanju, v katerem društvo tudi določi način vodenja in izkazovanje podatkov o finančno materialnem poslovanju društva, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva. Za svoje delo odgovarja upravnemu odboru društva.
Društvo ima transakcijski račun pri banki, ki jo izbere na podlagi ponudbe z najugodnejšimi pogoji.

 

VI. PRENEHANJE DRUŠTVA

27. Društvo se lahko razpusti na podlagi zakona ali sklepa občnega zbora z dvotretjinsko večino, kakor tudi v primeru, če število članov društva pade pod deset.

28. Ob prenehanju obstoja, pripada premoženje Slovenskega centra PEN Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani. Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

 

VII. KONČNE DOLOČBE

29. Ta pravila so bila sprejeta na rednem občnem zboru Slovenskega centra PEN v Ljubljani, dne 26. februarja 1998 ter usklajena z zakonom in dopolnjena na zboru članov 18. marca 2008 in postanejo veljavna, ko jih registrira z zakonom o društvih za to pooblaščeni upravni organ.

30. Z uveljavitvijo teh pravil prenehajo veljati Pravila z dne 19. oktobra 1992.



Anton Peršak
Predsednik Slovenskega centra PEN ob sprejetju objavljenega statuta