fr
en
slo

GROŽNJE IN TOŽBE NOVINARJEM OGROŽAJO SVOBODO GOVORA V REGIJI

Ljubljana, 18.11.2021

 

Člani in članice Slovenskega centra PEN zaskrbljeno opažamo vse več spletnih pogromov in sovražnega govora, ki so se jim pridružile tožbe in ovadbe novinarjev zaradi njihovega kritičnega pisanja o vladajoči politiki oziroma o korupcijskih povezavah med politiki in gospodarstveniki. Strateške tožbe za omejevanje javnega delovanja izčrpavajo medijske družbe in novinarje finančno in duhovno, kar vodi v samocenzuro in omejevanje svobode govora.

 

Pritiski na novinarje se ne dogajajo le v Sloveniji, kjer je vlada kljub opozorilom evropskih inštitucij in nevladnih organizacij, 312 dni držala Slovensko tiskovno agencijo v nasprotju z zakonom brez nakazil. Sovražni govor do drugače mislečih, ki ga mnogi opravičujejo z lažnim domoljubjem, dobiva v regiji nekdanje Jugoslavije neslutene razsežnosti.

Najbolj žgoč primer je trenutni pogrom nad kolumnistom Borisom Dežulovićem, ki je v svoji kolumni »Jebo vas Vukovar« opozoril na brezumno malikovanje mrtvih in zanemarjanje živih in njihovih trenutnih problemov, med drugim izseljevanje iz Vukovarja. Dežuloviću, ki si leta prizadeva za strpnost med nekdanjimi vojnimi nasprotniki, je podpisnik Deklaracije o skupnem policentričnem jeziku (https://hr2.wiki/wiki/Declaration_on_the_Common_Language) in prejemnik Evropske nagrade za medije leta 2013, grozijo, da ga bodo ubili, objavljen je njegov zasebni naslov, nacionalisti pozivajo k linču pisatelja. Hrvaški PEN je podal izjavo, ki se ji v Slovenskem centru pridružujemo: »Hrvaški PEN ostro obsoja številne in vedno bolj izražene grožnje s smrtjo pisatelju in novinarju Borisu Dežuloviću, Ne glede na to, kako dojemamo besedilo in kako doživljamo odpiranje vukovarskih ran, so v svobodni deželi ustrahovanje in javni pozivi k linču pisca zaradi zapisanih besede nedopustni.« Hud primer nasilja proti drugače mislečim prihaja tudi iz Beograda. Protivojna aktivistka, borka za človekove pravice in novinarka Aida Čorović je sredi Beograda zabrisala jajce v podobo na zid naslikanega Ratka Mladića. V Haagu obsojen Mladić je kriv za tisoče smrti nedolžnih civilistov, posiljenih žensk, etničnega čiščenja in največji genocid po 2. svetovni vojni v Srebrenici. Kljub haaški obsodbi obstaja srbska nacionalistična srenja, ki ga časti, kar priča tudi na zid naslikana podoba. Šestdesetletno Aido so neuradni pripadniki mestne straže grobo prijeli, državna policija jo je aretirala in kakor je razumeti tudi pretepla, nato pa izpustila. Mnogi somišljeniki so nestrinjanje z nacionalistično politiko in v podporo Aidi Čorović izrazili z javnim protestom. Ob primerih Dežulović in Čorović ne moremo pogledati stran od sodnega pregona slovenskih novinarjev, raznih prijav FURS-u, ovadb in tožb, ki jih uradno vlaga zasebnik, a javno podpira vlada. Tak odnos do svobode govora in tiska ruši temelje demokracije in novinarje, ki si prizadevajo javnost obveščati, potiska na rob ter jih obravnava kot kriminalce, ne kot četrto vejo oblasti.

V času, ko novinarsko delo postaja vedno bolj nevarno, ni naključje, da si letošnjo Nobelovo nagrado za mir delita ruski novinar Dmitrij Muratov in filipinska novinarka Maria Ressa, ki pravi: »Bitka naše generacije je bitka za resnico. S pomočjo tehnologije namreč milijonkrat ponovljena laž postane dejstvo. Toda brez dejstev ni resnice in brez resnice ni zaupanja. Brez vseh treh pa ne moremo imeti demokracije.«

Upravni odbor Slovenskega centra

PEN Albanian PEN center

PEN România

Board of the PEN Centre of Bosnia and Herzegowina

PEN International je v znak podpore in solidarnosti izjavo delil na družabnih omrežjih