fr
en
slo

NOVICE in aktualni dogodki

Seznanite se z novicami in dogodki, ki jih pripravljamo v Slovenskem centru P.E.N.

Podpora SC PEN Poljskemu centru PEN

Slovenski center PEN podpira prizadevanja Poljskega centra PEN za pravico Poljakinj do svobodnega odločanja o sebi Kot Evropejke in Evropejci nasprotujemo odločitvi poljskega ustavnega sodišča za dodatno zaostritev že tako stroge zakonodaje o umetni prekinitvi nosečnosti, kar v praksi skoraj docela onemogoči medicinski postopek. Kot Evropejke in Evropejci zagovarjamo svojo temeljno pravico do svobodnega odločanja o lastnem telesu in zdravju. Kot Evropejke in Evropejci smo prepričani, da je naloga političnih oblasti prisluhniti državljanom in državljankam, tudi množicam, ki izražajo svoja stališča na ulici. Kot Evropejke in Evropejci smo solidarni s protestnicami in protestniki na Poljskem in jim želimo, da uspejo v svojih prizadevanjih, ter podpiramo Poljski center Pen pri zavzemanju za dialog. Kot pisateljice in pisatelji v skladu z Listino PEN-a zagovarjamo svobodo izražanja kot legitimno pravico Poljakinj in Poljakov.
>> PRIKAŽI VEČ

Javni poziv ministru za kulturo

  Javni poziv SC Pen   Ker se člani in članice Slovenskega centra Pen v skladu s Temeljno listino Mednarodnega Pen-a  aktivno zavzemamo za svobodo izražanja in za podporo Republike Slovenije vsem oblikam in načinom ustvarjanja na področju umetnosti ter vsem sektorjem na področju kulture, kar nam zagotavlja tudi Ustava RS, želimo posebej opozoriti na težak položaj, v katerem je in deluje bolj ali manj celotni nevladni sektor na tem področju; ker v Sloveniji  žal še ni posebej razvita kultura mecenstva in tudi davčna politika razvoja te kulture ne spodbuja, je odvisnost ustvarjalcev in organizacij ustvarjalcev na področju kulture, tudi glede na majhnost slovenskega  kulturnega trga, od podpore države in lokalnih skupnosti toliko bolj izrazita; kar zadeva nevladni sektor pa še večja glede na to, da ta sektor ne razpolaga s prostori za svoje delo in v mnogih primerih tudi nima sredstev za najemanje in vzdrževanje za delo potrebnih prostorov; ker se zavedamo in želimo verjeti, da se tudi vsi, ki odločajo na področju kulturne politike na državni in lokalnih ravneh, zavedajo pomembnosti prispevka in pomembnih dosežkov nevladnega sektorja  slovenske kulture na nacionalni ravni in tudi kar zadeva uveljavljanje in prepoznavnost slovenske kulture v mednarodnem prostoru; nas je glede na vse navedeno, tem bolj neprijetno presenetila vest, da naj bi Ministrstvo za kulturo zaradi načrtovane obnove želelo začeti na vrat na nos prazniti hišo na Metelkovi 6 oziroma v zelo kratkem roku pridobiti soglasja uporabnikov zgradbe Metelkova 6, ki so kar po vrsti pomembni ustvarjalci ali skupine ustvarjalcev s področja nevladnega sektorja, da se bodo izselili, četudi naj bi se obnova zgradbe začela šele leta 2023, ter jim je celo zagrozilo z izselitvijo pod prisilo, kolikor v osmih dneh ne podpišejo soglasja z izselitvijo. Zato vas pozivamo, spoštovani minister dr. Vasko Simoniti in drugi pristojni na Ministrstvu za kulturo, k vzpostavitvi sodelovalnega dialoga z nevladnim sektorjem in še posebej s prizadetimi uporabniki oziroma najemniki prostorov v zgradbi Metelkova 6 in skupaj z njimi ter po možnosti in potrebi tudi z Mestno občino Ljubljano skupaj poiščete ustrezno rešitev za zagotovitev prostorskih pogojev za nadaljnje delo ustvarjalcev, ki trenutno in gotovo še nekaj časa lahko nemoteno delujejo v tej zgradbi, ne da bi to oviralo postopke v okviru priprav na obnovo stavbe, pri čemer verjamemo, da obnova prejko slej je potrebna. Pri tem želimo dodatno izpostaviti, da so pogoji dela na celotnem  področju kulture v času epidemije že tako izjemno oteženi in da ima nevladni sektor zaradi svoje narave gotovo v tem pogledu še dodatne, v mnogih primerih povsem eksistenčne težave ter da jim grožnje z deložacijami ipd., položaj še otežujejo.  Verjamemo in želimo verjeti, da je demokratični dialog tudi za vas prioritetni način razreševanja more-bitnih nesporazumov in razhajanj s celotnim področjem in z vsemi ustvarjalci na področju kulture in tudi z nevladnim sektorjem, saj le tak način in pristop lahko zagotovita ustvarjalno sožitje kulture in politike in čim boljše razmere za ustvarjalni razmah na področju kulture, kar je in mora biti gotovo tudi v interesu države in vsakokratne vladajoče politike.   Ljubljana , 28. Oktobra 2020                                                                           Upravni odbor SC PEN                                                                                                                      Predsednik SC PEN                                                                                                                        Tone Peršak
>> PRIKAŽI VEČ

Spotikavci pred hišo PEN/DSP

5. 11. 2020 je bila pred hišo DSP in PEN svečana slovesnost ob odkritju "spotikavcev", medeninastih kock-obeležij pred zadnjim naslovom dveh Judovskih družin. Gospa Adela in gospod Oskar Ebenspeger ter gospa Marija Luiza Mikolaš, roj. Ebenspenger in gospod Bruno Mikolaš se niso vrnili iz nacističnih taborišč.  "Stolpersteines" je začel postavljati umetnik Gunter Deming, ki se sklicuje na citat iz Talmuda: "Oseba je pozabljena šele takrat, ko pozabimo njeno ime." Zdaj se nahajajo na več kot 1200 mestih v Nemčiji, nahajajo pa se tudi v Avstriji, na Madžarskem, v Belgiji in Ukrajini, na Češkem, Norveškem in Nizozemskem. V Sloveniji se je polaganje spotikavcev začelo leta 2012 v Mariboru, leta 2018 so prve položili v Ljubljani, lani tudi v Lendavi in Murski Soboti. Samo v Ljubljani je bilo do zdaj položenih 61 spotikavcev. Za ta obeležja skrbijo Sinagoga Maribor in Mini teater z Robertom Waltlom na čelu, podpornik je mestna občina Ljubljana, častni pokrovitelj pa Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Med najbolj zavzetimi raziskovalci usod Judovskih družin med 2. svetovno vojno in po njej je Boris Hajdinjak. Zbrane (ob upoštevnju vseh preventivnih ukrepov glede virusa) sta poleg drugih nagovorila tudi Predsednik Republike in rabin Ariel Haddad iz Trsta, ki zastopa tudi Jude v Sloveniji. Oba sta omenila tesnobo, strah, nevarnost v današnjem času epidemije, ki ni nikakor primerljiva z občutki preganjanih ljudi v času druge svetovne vojne, a vendar nas prav primerjanje v tej smeri poziva k toleranci, medsebojnem spoštovanju, ohranjanju spomina, da bomo lahko delovali tako, da bomo preprečili, da bi se kaj tako grozljivega še kdaj zgodilo. Rabin Ariel Haddad je posebej poudaril dejstvo, da je spotikavce prvi postavil prav umetnik, saj ima kreativnost moč za vzpostavljanje miru in razmevanja med ljudmi, zato je polaganje pred hišo pisateljev tudi simboličnega pomena. Predsednik Pahor je izjavil, da je odločno proti vsakemu sovražnemu dejanju, pa četudi je izražen samo z eno samo besedo. Slovesnosti so se v imenu Slovenskega centra PEN in Društva pisateljev udeležili Janez Stergar, Edvard Kovač in Ifigenija Simonović. Pisarna PEN
>> PRIKAŽI VEČ

52. Mednarodno srečanje na Bledu - poročilo

Poročilo o izvedbi 52. Mednarodnega srečanja pisateljev na BleduSrečanje smo začeli pripravljati že oktobra 2019, saj je bil na programu za april 2020. Zaradi virusa CORONA19 smo srečanje prestavili na 23. september 2020. Nekaj prireditev smo izvedli že pred virusom, nekaj pa neposredno pred septembrskim srečanjem in nekaj neposredno po srečanju na Bledu. Na Bledu smo imeli (razvidno s priloženega programa) tri okrogle mize, sestanke Mednarodnega odbora pisatelji za mir, sestanek Ženskega odbora Mira z gosti, sestanek mreže Alpe/Jadran s koroškimi in tržaškimi gosti, otvoritveno slovesnost z literarnim programom, dva literarna večera v okviru Festivala Obrazi miru. Srečanje smo zaključili 25. septembra. Seznam prireditev, ki smo jih izvedli izven samega srečanja a v okviru srečanja na Bledu:5. marec 2020 - večer z Manco Košir ob izidu zbirke Srčnice v slovenščini in nemščini, prevajalka Ivana Kampuš, knjigo smo izdali v okviru 52. Mednarodnega srečanja pisateljev. Manca Košir je bila gostja na srečanju, pesmi je brala na literarnih prireditvah 24. in 25. septembra. 22. junija 2020 - večer z iransko novinarko in pisateljico Shivo Nazarahari in iranskega pesnika Pooyesha Azizedina, ki sta v Sloveniji našla zatočišče. Naša gosta že tretje leto bivata v Ljubljani v hiši azila pod okriljem mednarodne organizacije ICORN, Slovenskega centra PEN in Mestne občine Ljubljana. Večer smo imeli v okviru 52. Mednarodnega srečanja pisateljev kot uvodni program pred srečanjem.Oba pisatelja sta bila gosta na Bledu in sta nastopala na literarnih večerih 24. in 25. septembra. 29. junija 2020 - večer s Sameerjem Sayeghom ob izidu zbirke Luma (angleško in slovensko), ki  jo je prevedel Veno Taufer in smo jo izdali v okviru 52. Mednarodnega srečanja pisateljev. Sameer sayegh je begunski pisatelj iz Iraka, ki je našel zatočišče pri nas preko organizacije ICORN, Slovenskega centra PEN in Mestne občine Ljubljana. Pisatelj je bil tudi gost na samem srečanju na Bledu. Bil je "gostujoče pero" na otvoritvi srečanja 23. 9., kakor je razvidno s programa. Nastopal je tudi na blejskih literarnih večerih 24. in 25. septembra.12. september: Večer ob izidu pesniške zbirke Nenavadni dnevi Borisa pasternaka, prevodi: Tone Pavček, Marjan Strojan, Janez Menart.PUBLIKACIJE:V okviru 52. mednarodnega srečanja na Bledu smo izdali naslednje publikacije:Zbornik esejev za okrogle mize, trijezičnoSrčnice, Manca Košir/Ivana Kampuš - dvojezičnoLjubljana, Meta Kušar/Ivana Kampuš, dvojezičnoNenavadni dnevi, Boris Pasternak, slovensko, prevod Marjan Strojan, Tone Pavček, Janez MenartOb jezeru, Richard Berngarten, trijezičnoLuma, Sameer Sayegh/Veno Taufer, dvojezičnoPismonoša iz Nagasakija, Peter Townsend, slovensko, prevedla Ifigenija Simonović
>> PRIKAŽI VEČ

Mednarodni odbor pisatelji za mir, poročilo, Bled 2020

Poročilo o zasedanju Mednarodnega odbora pisatelji za mir na 52. Mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu, 2020 V okviru 52. Mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu se je med drugimi sestal tudi Mednarodni odbor pisateljev za mir. Odbor je bil nenehno v povezavi po telefonu in internetu s predsednikom Odbora Emmanuelom Pierratom, ki zaradi virusne krize ni mogel pravočasno pripotovati v Slovenijo. Zato sva zasedanje in okroglo mizo tega Odbora vodila člana Slovenskega centra PEN dr. Edvard Kovač in Franc Mikša.  Odbor je že v torek 22. septembra obravnaval poročilo o sestanku Mednarodnega odbora pisatelji za mir v Parizu, januarja 2020. Pregledal je triletni strateški načrt in ga dopolnil z akutnimi vprašanji, ki jih je zastavila virusna kriza. Odbor je posebej obravnaval tri vprašanja: Sovražni govor; Svoboda izražanja v času CORONA virusa; Zaščita kulturne dediščine v svetu. Udeleženke in udeleženci iz sedmih držav, med katerimi so bili posebej dejavni slovenski predstavniki, smo podali nekaj kriterijev, ki lahko razmejijo pravico do svobodnega izražanja, osebnih mnenj in prepričanj na eni strani in sovražnega govora na drugi strani. Odločilni kriterij je spoštovanje dostojanstva celostne osebe, ki se je v nobenem primeru ne sme sramotiti, poniževati ali napadati. Opozorili smo tudi na nevarnost izgube zasebnosti zaradi varovanja zdravja, ki ga zahteva kriza CORONA virusa. Vendar pa je nadzor nad posameznikom s pomočjo novih tehnologij nastopil že pred virusno krizo. Pisatelji smo dali konkretne pobude za sprejetje mednarodnih določil in prava. Ob izginotju kulturnih spomenikov svetovnega pomena, v katere vključujemo tako stare pisne vire kot ustno izročilo, smo predlagali dopolnitev Ženevskih konvencij. Ti predlogi bodo še predmet korespondenčnih sej Mednarodnega odbora pisatelji za mir, nato pa bodo predlagani v obravnavo in sprejetje na Kongresu Mednarodnega PEN-a novembra na Švedskem. Odbor je tudi vodil pogovor ob okrogli mizi, ki jo je predlagal: Vsi smo migranti – literatura v izgnanstvu. Pisatelji smo tokrat prosto predstavili svoje referate, zato se je takoj razvila globoka in razvneta debata. Govorili smo tako o prisilnem izgnanstvu kakor tudi o prostovoljni izselitvi, ki je lahko obogati deželo, ki izseljenca sprejme, kakor tudi njegovo izvorno nacionalno literaturo.  Na koncu je nastalo vprašanje, ali obstaja tudi prostovoljna ali neprostovoljna notranja emigracija. Udeleženci smo menili, da smo skupaj preživeli nekaj dni ustvarjalnega razmišljanja, kljub temu, da smo bili prisiljeni pri pogovorih drug drugega sproti prevajati. Nekateri med nami so o našem delu redno obveščali svoje prijatelje in javnost preko družbenih omrežij.   V Ljubljani, 26. septembra 2020 Edvard Kovač, stalni sekretar Mednarodnega odbora pisatelji za mir pri Mednarodnem PEN-u      Franc Mikša, podpredsednik Mednarodnega odbora pisatelji za mir pri Mednarodnem PEN-u    
>> PRIKAŽI VEČ

Nagovor državne sekretarke za kulturo, Bled, 2020

Datum: 25. 9. 2020Pripravila: Ignacija Fridl JarcZadeva: Govor na 52. Mednarodnem srečanju Odbora pisatelji za mir na Bledu Mislili smo, da se bomo srečali v aprilu, a je neznatno majhen virus ustavil svet, prekinil prometne vezi med nami in nas zamejil na naš dom, družino, občino, državo. Po 52. letih Blejskih srečanj smo si zastavljali vprašanje: »Kaj bo? Ali bo?« Zato moramo toliko bolj ceniti možnost, da ste se danes uspeli zbrati in nadaljevati tradicijo srečanj Mednarodnega odbora pisatelji za mir na Bledu, čeravno bo potekalo v okrnjeni obliki. Odpadle so številne diskusije, obiski pisateljev po slovenskih šolah in krajih, srečanje z nagrajenimi dijakinjami in dijaki za najboljši šolski esej.Virus je ustavil svet, a, žal, je ustavil le in predvsem njegov normalni gospodarski tek, namesto da bi za zmeraj ustavil to, zaradi česar se pisatelji na Bledu srečujejo, na kar opozarjajo, o čemer razmišljajo – to je kratenje človekovih, tudi umetnikovih pravic v različnih političnih sistemih, bolečino ljudi brez doma, ki ga iščejo na neskončno dolgih migrantskih poteh, kršitve svobode govora v nedemokratičnih režimih sveta.Iz te stiske so se v letu 1921 po kataklizmični izkušnji prve svetovne vojne v Londonu povezali pesniki, esejisti in pisatelji ter ustanovili svojo organizacijo.  Samo pet let pozneje ji je sledil Slovenski center PEN. Bled je predstavnike mednarodnega PEN prvič gostil leta 1965, ko je priredil svetovni kongres. Iz želje, da pisateljski jaz poleg sebe uzre tudi ti, je vzniknilo gibanje PEN. Rastlo je iz odprtosti besed do tistih, ki so majhni, ranjeni in nemočni, se napajalo iz sanj, da si človek na odru sveta zasluži svojo individualno vlogo. Namesto udobne vase zazrtosti pisateljskih elit je verjelo in si drznilo besedo uporabiti kot meč, ki zmore opazno zarezati v ležerno družbeno bit.In na srečo tega poslanstva PEN virus tudi letos ni mogel ustaviti. Hvala vsem organizatorjem, ki ste verjeli v svojo moč, hvala vsem, ki ste prišli, da dokažete, kaj so najpomembnejša vprašanja človeka, kulture, sveta.
>> PRIKAŽI VEČ

Program 52. Mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu

BLED 2020 PROGRAM Častni pokrovitelj 52. Mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu je Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Torek, 22. september Bled Hotel Park 11.00 - 18.00                      Sestanek Upravnega odbora Mednarodnega odbora pisatelji za mir 13.00 - 15.00                      Kosilo 19.00 - 21.00                      Večerja   Sreda, 23. septembra Bled Hotel Park Prihod udeležencev  9.00 - 17.30                       Sestanek Mednarodnega odbora pisatelji za mir 13.00 - 14.30                      Kosilo 15.00 - 17.30                      Vzporedni sestanki:                                          Ženski odbor Mira pri Slovenskem centru PEN z gosti                                          Sestanek mreže Alpe/Jadran 18.00 - 19.30                      Začetek 52. Mednarodnega srečanja pisateljev                                                Pozdravne besede župana Občine Bled Janeza Fajfarja                                                Gostujoči pesniki: Sameer Sayegh, Manca Košir in Meta Kušar                                                Predstavitev knjig:                                                                Peter Townsend - Pismonoša iz Nagasakija                                                                Richard Berngarten - Ob Jezeru                                                                Boris Pasternak - Nenavadni dnevi                                              Vodi Robert Simonišek 19.30                                     Večerja   Četrtek, 24. septembra Bled Hotel Park    9.00 - 12.00                       Okrogla miza Slovenskega centra PEN                                                Nasilje v literaturi - domišljija ali resničnost                                                vodi Ifigenija Simonović 13.00 - 15.00                      Kosilo 15.30 - 18.00                      Okrogla miza Mednarodnega odbora pisatelji za mir                                                Vsi smo migranti - literatura v izgnanstvu                                                Uvodna beseda  Marko Rakovec Vodja oddelka za človekove pravice                                                                 na Ministrstvu za zunanje zadeve                                                Vodita Franc Mikša in Edvard Kovač 18.30 - 22.00                      Festival Obrazi miru: Nastopi udeležencev                                                Zgodovinsko društvo Bled                                                                                        Večerja     Petek, 25. septembra Bled Hotel Park    9.00 - 12.30                       Sestanek Mednarodnega odbora pisatelji za mir                                                Vzporedno:                                                                Okrogla miza na aktualne teme;                                                                Pod črto 52. srečanja, načrti za prihodnost                                                Vodi Ifigenija Simonović 13.00 - 15.00                      Kosilo 15.00 - 17.00                      Sprehod okrog jezera 19.00 - 22.00                      Pozdravni nagovor Ignacije Fridl Jarc, sekretarke z Ministrstva za kulturo RS                                                Nastopi udeležencev                                                Poklon Borisu Pasternaku in Albertu Camusu                                                Glasba Manca in Benjamin Izmajlov                                                Vodi Marjan Strojan                                                Večerja   Sobota, 26. septembra                                Odhod udeležencev                              Srečanje poteka v slovenskem, angleškem in francoskem jeziku   Na vseh prireditvah bomo upoštevali navodila glede virusa COVID19.  
>> PRIKAŽI VEČ

Srečanje ustvarjalcev s Koroške, 14. september 2020

Spoštovane in spoštovani, vabimo vas na srečanje z avtorji knjige Unser Kärnten – Naša Koroška, ki je izšla v sodelovanju Društva slovenskih pisateljev v Avstriji (DSPA), Kärntner SchriftstellerInnenverband (KSV) in Mohorjeve založbe  v Celovcu.  Gre za veličastno dvojezično "koroško antologijo", v kateri nastopa štirideset pisateljic in pisateljev in dvajset likovnih umetnic in umetnikov. Knjiga predstavlja poskus predstavitve umetniške podobe avstrijsko-slovenske Koroške. Izšla je  ob stoletnici plebiscita v okviru  dogodkov CarinthiJa 2020, ki to jesen potekajo na obeh straneh meje. Nastopali bojo Herbert Fleck, Ivana Kampuš, Karin Prucha, Claudia Rosenwirth-Fendre, Gabriele Rußwurm-Biro, Alfred Woschitz, violinistka Alma Portič in voditeljica Ifigenija Simonović. Častni pokrovitelj dogodkov CarinthiJa2020 je Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. p.s. Upoštevali bomo predpise o druženju v času COVID 19, prosili bomo za kontakte prisotnih, te bomo obdržali 14 dni.
>> PRIKAŽI VEČ

Napoved 52. srečanja pisateljev na Bledu

52. srečanje pisateljev na Bledu Navdano se pisatelji zberejo na Bledu spomladi, letos pa je bilo srečanje prestavljeno na 23. september. Trajalo bo le tri dni, prišlo bo manj gostov, a program zato ne bo nič krajši. Glavni sestanek bo sestanek Mednarodnega odbora pisatelji za mir, ki mu letos predseduje Emmanuel Pierrat, eden najbolj cenjenih francoskih odvetnikov, ki rešuje probleme svobode govora in kršitve človekovih pravic, v okviru mednarodnega PEN-a pa je poslan tja, kjer še zapirajo pisatelje, da jih zagovarja na sodiščih. Je tudi predsednik Francoskega P.E.N. Kluba. Podpredsednik tega mednarodnega odbora je Franc Mikša, permanentni sekretar pa Edvard Kovač. Ravno ob 100. obletnici koroškega plebiscita bomo na srečanju posvetili pozornost sodelovanju med avstrijskimi, italijanskimi in slovenskimi kulturniki. V sredo popoldne, 23. septembra bo v Hotelu Park srečanje, ki bo odprtega tipa. Ob tej priložnosti smo skupaj z Mohorjevo založbo iz Celovca izdali dve pesniški zbirki v slovenščini in nemščini, poezijo Mance Košir in Mete Kušar, z italijanske strani bo naša članica Bogomila Kravos spregovorila o zgodovinskem in ekonomskem dogajanju v Trstu neposredno pred požigom Narodnega doma. Predstavili bomo tudi knjigo Unser Kärnten - Naša Koroška, ki jo je tudi izdala Mohorjeva založba iz Celovca in v kateri nastopajo avtorji z vseh treh držav. Te dogodke pripravlja Janez Stergar. Zgodovinsko društvo Bled bo v četrtek, 24. septembra ob 19h pripravilo literarni večer z gosti našega srečanja, naslednji dan, v petek, 25. septembra pa bo slavnostni večer, na katerem bojo gostje spregovorili o dveh Nobelovih nagrajencih, o Borisu Pasternaku in Albertu Camusu, ki sta umrla pred sedemdesetimi leti. Skupaj s Slovensko matico smo izdali knjigo pesmi Borisa Pasternaka. Oba pisatelja bi lahko obravnavali v okviru glavne teme naših okroglih miz: Vsi smo migranti - pisanje v izgnanstvu. V tradicionalnem zborniku esejev, ki bo tudi letos izšel in v katerem bojo tudi eseji pisateljev, ki se srečanja ne bojo mogli udeležiti zaradi virusa, bojo tudi eseji na temo opisovanja nasilja v literaturi in občutkov glede ustvarjanja v času epidemije. Letos smo izdali kar 6 knjig. Poseben projekt  je prevod knjige Petra Townsenda Pismonoša iz Nagasakija. Izdali smo jo skupaj z založbo Didakta. To knjigo je Japonski PEN center izbral za projekt spomina na 75. obletnico atomske bombe v Hirošimi in Nagasakiju. Izšla naj bi v vseh jezikih PEN centrov, Slovenci smo za zdaj prvi in edini, ki smo uresničili njihovo željo. Prejšnje leto smo postavili razstavo v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani in v Etnografskem muzeju v Zagrebu, izdali smo spomine in pesmi  gospe Hashizume Bun, žrtve bombe v Hirošimi, ki je bila leta 2014 na Bledu.  Zdaj se bori z rakom, a na japonskem zdaj snemajo film o njenem življenju. Lani je izšel tudi ponatis knjige Sadako hoče živeti, ki jo je prevedla Alenka Bole Vrabec.  Naj posebej poudarim, da so vsi dogodki v zvezi s 52. Mednarodnim srečanjem na Bledu odprti za javnost. Upoštevali bomo navodila glede zaščite pred virusom. Ifigenija Simonović   Pokrovitelji 52. Mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu pa so Predsednik republike Borut Pahor, župan Občine Bled in Zgodovinsko društvo Bled. Slovenski center PEN podpira Javna agencija za knjigo, dolgoletni sponzor pa sta Hotel Park in Krka.    
>> PRIKAŽI VEČ

V spomin na Melito Vovk in Alenko Bole Vrabec

Z mislijo na Melito Vovk in Alenko Bole Vrabec Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani je hčerka Melite Vovk, slikarka Ejti Štih poklonila del zapuščine, ki se nanaša na Slovenski center PEN. Melita Vovk je v zadnjih desetletjih v senci moških slikarjev njenega obdobja, a ima opus, ki nam ni v sramoto. Zapisana je tudi med ugledne ustvarjalce vizualnih podob gledaliških predstav v petdesetih, šestdestih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Izhaja iz ugledne blejske družine, povezane s Hotelom Toplice. Živela je na Bledu in se je vsako leto, od vsega začetka srečanj, družila z gosti. Ker je arhiv PEN-a zelo pomanjkljiv in ker se nahaja deloma tudi v Arhivu Republike Slovenije, sem si zapuščino Melite Vovk z zanimanjem ogledala. Poleg tiskanega gradiva, vabil katalogov, zbornikov, tudi šopov korespondence z znamenitimi pisatelji z vsega sveta, poleg izrezkov iz lokalnih in osrednjih časopisov, so najbolj dragoceni portreti gostov Blejskih srečanj. Naj od več kot dvesto portretirancev omenim samo Han Suyin, Adama Michnika, Heinricha Bölla, Alexsandra Blokha, od Slovencev pa Daneta Zajca, Milo Kačič in Nežo Maurer.  Portret Lill Novy iz leta 1955 pa me je razveselil posebej še zato, ker je na vrtu Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN prav ta mesec nastal čudovit vrt, ki se imenuje po tej nenavadni, izjemni, skrivnostni slovenski pesnici. Ob tej priložnosti bi se rada poklonila tudi spominu na Alenko Bole Vrabec, pisateljico, publicistko in prevajalko, ki je tudi močno povezana z blejskimi srečanji. Vsako leto je pripeljala nekaj gostov v knjižnico v Radovljici ali na Bledu in tako predstavila srečanja PEN-a tudi domačinom. Ifigenija Simonović
>> PRIKAŽI VEČ

Nekrolog za Tonkom Maroevićem, Boris A. Novak

Boris A. Novak   TONKO MAROEVIĆ (1941 – 2020): NEKROLOG V VEČNEM SEDANJIKU              Najprej najgloblje sožalje Tonkovim najbližjim – vdovi, dr. Ivi Grgić Maroević, profesorici italijanistike na zagrebški Filozofski fakulteti, sinovoma Franetu in Jurku ter bratoma Jakši in Vinku. Težko je pisati o Tonku Maroeviću v pretekliku. Preteklik namreč nikakor ne ustreza Tonkovi neskončni radosti do življenja in umetnosti, Tonkovemu iskrivemu duhu in duhovitosti, Tonkovi odprtosti, radovednosti in radovidnosti, Tonkovemu večnemu nasmehu in smehu. Zato, kljubovaje zavesti o Tonkovem odhodu, pišem ta nekrolog v sedanjiku. Večnem sedanjiku. Pesnik, umetnostni zgodovinar in prevajalec Tonko Maroević je eden izmed najbolj plemenitih in lucidnih glasov sodobne hrvaške književnosti ter kulturnega in intelektualnega življenja, kozmopolit in polihistor, ambasador Združenih kraljestev Renesanse in Baroka v naših ubožnih časih ter utelešenje Mediterana.     Rodi se na Hvaru l. 1941, gimnazijo konča v Splitu, v Zagrebu pa primerjalno književnost in umetnostno zgodovino. Doktorira s tezo Likovna umetnost v hrvaški književnosti od moderne do danes. Zanj je značilna intenzivna medumetnostna korespondenca med literarno in likovnimi umetnostmi, kar prihaja do izraza tako v poeziji kot v teoretičnih razpravah. Nepregleden je njegov opus literarnozgodovinskih študij, kot umetnostni zgodovinar pa podpiše dvajset likovnih monografij. Pogosto analizira tudi dela slovenskih likovnih umetnikov; v zadnjem času se znova posveča likovni poetiki Andreja Jemca, slikarja, ki mu je še posebej ljub. Je redni član Hrvaške ter dopisni član Slovenske in Črnogorske akademije znanosti in umetnosti. Med slovenskimi umetnostnimi zgodovinarji veliko sodeluje z Milčkom Komeljem. Njegovi pesniški in intelektualni začetki so zaznamovani s sodelovanjem pri prelomni hrvaški literarni in filozofski reviji Razlog, ki izhaja v letih 1961–69 in združuje pisatelje in mislece, rojene na prelomu tridesetih in štiridesetih let 20. stoletja, tik pred izbruhom druge svetovne vojne. Gre za uporniško generacijo šestdesetih let, ki – tako kot povsod po svetu – izpelje pogumno, korenito in daljnosežno spremembo vrednostnega sistema ter junaško odkriva nove izrazne poti, tudi v smeri avantgardističnih eksperimentov. Utesnjuje jih tako zadušljiva literarna tradicija kot ideološko dirigirana estetika, na živce pa jim gre tudi sentimentalni intimizem, značilen za petdeseta leta. Ker pa se avantgardistična drznost proti koncu sedemdesetih let sprevrže v formalistični kliše, nekateri razlogovci storijo bistven korak naprej oz. točneje – nazaj: s ponovnim odkritjem tradicije (tudi lastne, hrvaške, ki doseže mednarodno raven že v času renesanse in baroka) postaneta Tonko Maroević in Zvonimir Mrkonjić pionirja hrvaškega postmodernizma. K postmodernističnemu preobratu v hrvaški poeziji veliko prispeva tudi dubrovniški pesnik Luko Paljetak. Ne more biti naključje, da so vsi trije akterji tega preobrata Dalmatinci: Paljetak iz Dubrovnika, Mrkonjić iz Splita in Maroević s Hvara. Gre za tri prestolnice hrvaške renesančne in baročne književnosti. Eno izmed znamenj te mediteranske obarvanosti je tudi izjemna skrb za pesniško obliko; ti trije pesniki ponovno uveljavijo vezano besedo in klasične pesniške oblike, vseskozi v sintezi z živo jezikovno in umetniško občutljivostjo svojega časa. V teh nemirnih letih Maroević objavi zbirke V koži iz kože (1981), Baffonerije (1984), Motiv Genovefe (1986), Sled roga, ne brez vraga (Trag roga, ne bez vraga, 1987), kjer do izraza pridejo jezikovno mojstrstvo, postmodernistično (tudi parodično) zrcaljenje tradicije ter neverjeten občutek za humor, ironijo in seveda avtoironijo. Izjemno zanimiva in plodna je zbirka Štiriročno (1992. Po klavirski igri povzet naslov Štiriročno lahko razumemo kot (postmodernistično) zavest, da pesnjenje nikoli ni zgolj monolog, temveč vselej že dialog, nikoli samozadosten Veliki Tekst, ampak vselej že tudi kontekst, nič več božanska gesta romantičnega, genialnega stvarnika, temveč pisanje, ki je vselej že palimpsestno, saj skozenj presevajo druge pisave, tradicija, odsevi, odmevi ... V sonetu Štiriročno iz zbirke Sonetna stroka pa Maroević to formulo uporabi tudi kot poetično, natančno in posrečeno definicijo prevajalske umetnosti: da gre za igranje, ki je »štiriročno«. So-ustvarjalno. Kjer (se) prevajalec igra skupaj z avtorjem. Zato Štiriročno imenitno figurira tudi kot naslov slovenskega izbora Maroevićevih pesmi, ki izide l. 2019 pri Slovenski matici in Slovenskem PEN-u, s pomočjo SAZU. Izide se tudi matematično: eden in edini Tonko + njegovi trije slovenski prevajalci, Marjan Strojan, Miha Pintarič in podpisani. Tonku ogromno pomeni ta slovenska knjiga, ta naš skromni proti-dar pesniku in prevajalcu, ki nam toliko daje.   Vrhunec Maroevićeve tendence k jezikovni igri je zbirka Sonetna stroka (Sonetna struka), ki prvič izide l. 1989. Tu Maroević v dialogu s sonetno tradicijo vzpostavi izviren model postmodernističnega soneta, formalno brezhiben, po tonu ironičen, sporočilno pa dialoški v smislu globokega spoštovanja do predhodnikov in sodobnikov. Tonkova ironija tega spoštovanja ne izpodbija, temveč ga – paradoksalno – ozemlji in v prepričljivosti okrepi. Ni naključje, da se v sonetih Tonka Maroevića poleg italijanskih in hrvaških renesančnih referenc pogosto oglaša tudi spomin na Prešerna. Tonkova navezanost na slovensko pokrajino, kulturo in ljudi je globoko motivirana in osebna. Ta Dalmatinec mi  večkrat pripoveduje o svoji mladostni fascinaciji s slovenskimi gorami in plezanjem, vse življenje pa goji kult Franceta Prešerna. Med mnogimi Tonkovimi pesmimi, posvečenimi Prešernu, naj tu kot primer zazveni sonet Patetično torej v prevodu podpisanega:         Koliko let preteklo je od znamenja,             od krsta pri Savici! Še več od obdobja,             ko je voda v zvrhanih posodah             prvič našla pot navzdol, sredi            kamenja.               Daleč je čas pesniškega hotenja             oznáčiti naravo tega roba             sveta ter se s svetlobo v podobah vode upreti vsemu, kar se menja.               Joj, tudi moje srečanje s tem slapom se je zgodilo zdavnaj – trikrat mlajši sem obstal tam pod njim z osuplo sapo.     Čeprav je moj spomin na krst že bled, tok pa kopiči goščo na tej rajži,                       sem se odzval vsaj na sled, sled besed.   Tej poetološki liniji sledijo tudi zbirke Maščevalna posvetila (arhaično slovensko: Osveta posvetil, izvirni hrvaški neologizem: Posvetoljubivo, 1994) ter Black & Light (1995). Po izboru Drevje in kamenje (2009), v katerem zasije kot pesnik nenavadno širokega izraznega registra, objavi še zbirko Vrstica mulja, vrstica pene (Redak mulja, redak pjene, 2014), kjer se vrača k eksistencialno poglobljeni govorici svoje mladosti. Maroevoć prevaja iz italijanščine (Dante, Petrarka, Cavalcanti, Papini, Sciascia, Sanguineti, Mascioni), francoščine (Queaneau, Jarry, Desnos), španščine (Lorca, Borges, Neruda) in katalonščine (antologija katalonske poezije, Foix, Espriu, Maragall). Tonko je veliki in neštetokrat izpričani prijatelj Slovenije. Zato ni naključje, da  slovensko poezijo tudi intenzivno prevaja, med drugim Cirila Zlobca, Kajetana Koviča, Tomaža Šalamuna, Marka Kravosa, Primoža Čučnika, Miklavža Komelja in podpisanega. Prepričan sem, da govorim v imenu vseh omenjenih in mnogih drugih pri zahvali za vse izjemne prevode ter za toplo in navdihujoče prijateljstvo.             V nasprotju s katastrofalnim zdrsom mnogih postmodernistov v cinizem je Maroevićeva poetika zgledno visoka. Izhajajoč iz postmodernistične premise, da so medbesedilna razmerja neprimerno važnejša kot osebnoizpovedni Jaz tradicionalne lirike, ki  se v velikem delu modernizma in avantgarde le narcisistično, bombastično napihne,  Maroević na prestol in tečaj svojega sveta postavi drugoosebno instanco – Ti. Tu se Maroevićeva postmodernistična poetika izkazuje kot avtentična in plemenita umetniška in človeška etika. Brat Vinko je alpinist in vodja jugoslovanske (hrvaško-slovenske) odprave l. 1983 na Himalajo, kjer pod ledenim plazom z južne stene Manasluja na strehi sveta za vselej ostane Nejc Zaplotnik.   Tudi Tonko je pomorščak in plezalec, stvarno in simbolno. Obvlada tako širine kot višine – horizontalo morja in obzorja ter človeško širino dopuščanja vsega, kar je, spominsko vertikalo od srednjega do zadnjega veka ter metafizično vertikalo od čudeža telesa do neizrekljive skrivnosti. Na križišču človeških horizontal in vertikal se zgodi pesem. Tonko je odprt, blag, občutljiv in topel. Tonko je duhovit, veder, moder in prodoren. Tonko je kritičen, a vselej na pozitiven, konstruktiven način. Tonko je plemenit, velikodušen, solidaren, skratka: dober. S polihistorsko knjižnico v glavi in z otroško radovednostjo zna Tonko ta naš stari svet zmeraj znova ugledati s svežimi očmi, kot bi ga videl prvič. Tonko, eden in edini. Tonko je pisec neštetih pametnih pisem in razglednic, polnih mojstrskih in duhovitih verzov. V tem žanru poleg Tonka Maroevića blestita Stephane Mallarmé in Aleš Debeljak. Jaz tem pesnikom pošte ne sežem do kolen, nenehno zamujam z odgovori in se nerodno opravičujem. Tonku se moram zahvaliti za prevode pesmi iz MOM: Male Osebne Mitologije in mnoge, mnoge druge, nazadnje za pred desetimi dnevi prišedšo, poslednjo pošiljko – revijo Poezija, kjer kot urednik objavi odlomke iz Bivališč duš v prevodu Božidarja Brezinščaka Bagole. Nekoliko bolj zanesljiv sem pri pesemskih pismih. Prav s Tonkom izkušam dandanašnji povsem pozabljeno pesniško disciplino sonetne korespondence, ki je cvetela v času gibanja dolce stil novo.Tako on meni med drugim pošlje klasični italijanski sonet K vrhu, pod oblake, zapet z alpinistično metaforično verigo, s posvetilom »Borisu, navezana z rimo«, ki hrvaške rime razpnem in zopet spnem s slovensko verzno navezo:       Pisati sonet je preplezati stene: ob rimi je rima kot klin zraven klina, a z verzom težkó se premaga višina, če so za letenje metafore lene.   V navezah se nizajo pesniške mene, saj dana je vsakomur lastna dolžina vrvi in je skrajna pozornost vrlina: tu varnost je vrednost kar najvišje cene.   In tam, kjer tercina zamenja kvartino, na steni se boči rešilni oprimek, ki váruje pred vrtoglavo globino.   Ta želja po cilju nas žene do rime na vrhu, kjer zgine nevarni prepad, v oblake že tonemo, rajskih naslad.   Tolaži me, da Tonku pravočasno pošljem zbirko Lunin Koledar: Praznična Pesniška Pratika, kamor vključim dva njemu posvečena soneta, tudi v hrvaščini napisani »zamirajoči sonet«, ki zvečer, ko ga znova preberem, razumem drugače kot opoldne, ko ga napišem:   Tonko je Anton, dalmatinsko Ante, što je rima na Dante.           Dobro ime, dobar ton!             (Bonton, Bontonko.)     A prezime? Maroević, po pučkoj etimologiji − mare, što će reći: more. Mare nostrum,   a Tonko je monstrum nostalgije, nostralgije   za svom tom ljepotom koja je ovdje oduvijek bila, a bit će i potom ...   Usred mora Hvar, a iznad mora i Hvara   snijeg i led i žar i čar, zvjezdane sante   kvantne fizike i metafizike.   A između njih − san   i pjesan ...               Zvesta duša, naj Te na vekomaj varujeta dom in grob Tvojega rodu v Starem gradu na Hvaru. Srečna duša, naj te vso večnost ziblje tvoje ljubljeno morje. Občasno pa, lepa duša, dvigni sidro in se pridi osvežit pod slap Savice! Čakam Te. Greva na Triglav, ti plezaje in plesaje, jaz pa šepaje in šepetaje …      
>> PRIKAŽI VEČ