»Človek je človek.«

»Človek je človek.«

Boris Pahor, pisatelj

STALIŠČE V ZVEZI Z ODLOČITVIJO VLADE RS O ODVZEMU VOLILNE PRAVICE TUJCEM S STALNIM BIVALIŠČEM V REPUBLIKI SLOVENIJI

V Republiki Sloveniji živi danes na deset tisoče tujcev, zaposlenih zlasti v slovenskih podjetjih s področij industrije, gradbeništva in številnih drugih dejavnosti, ki s svojim delom nesporno veliko prispevajo k uspešnosti in razvitosti Slovenije. Glede na pomanjkanje domače delovne sile pravzaprav tudi omogočajo dokaj visok položaj Slovenije na lestvici razvitih držav in ugoden življenjski standard prebivalcev v Sloveniji. Obenem pa ravno ti delavci v mnogih primerih prevzemajo tudi težka ali nepriljubljena dela, za katera je včasih dobesedno nemogoče dobiti delavce slovenskega porekla.

Vsi ti tuji delavci živijo z nami po slovenskih mestih in vaseh; mnogi so si v letih, ki so jih že preživeli med nami, zgradili ali kupili hiše oziroma stanovanja, se vključili v življenje in tudi delovanje lokalnih skupnosti, nemalokrat tudi kot opazno aktivni člani teh skupnosti, čeprav so iz razumljivih razlogov, podobni kot mnogi Slovenci po svetu, ohranili državljanstva držav, iz katerih so se priselili k nam, seveda iz povsem razumljivih razlogov, kajti tudi njih krasi pozitivno čustvo domoljubja in rodoljubja, kar smo dolžni spoštovati in ceniti.

Zato je dobesedno nerazumljivo in predvsem krivično, da se aktualna slovenska vlada, kot je sklepati iz izjav njenih predstavnikov in predsednika, odloča za ukinitev pravice vseh teh ljudi, da lahko sodelujejo na volitvah predstavnikov skupnosti, v katerih živijo, v organih teh skupnosti (občinskih oziroma mestnih svetov ali svetov krajevnih ali četrtnih skupnosti ter županov). Gre za pravico, ki je resda ne zagotavljajo prav vse države v Evropi, vendar za pravico, ki je izraz in dokaz demokratičnosti okolja, v katerem živijo ti tujci, in ki priča o tem, da so med nami dobrodošli in povabljeni k sodelovanju ne samo v tovarnah in na drugih deloviščih, temveč kot ljudje z izkušnjami in morebitno voljo po sodelovanju v okolju, kjer trenutno živijo. Ukinitev te pravice bi nesporno pomenila nižanje demokratičnih standardov v Sloveniji in nepotrebni signal pri nas zaposlenim tujcem, da so resda dobrodošli kot novodobni sužnji ali morda hlapci, ne pa kot ljudje s polno integriteto in spoštovano identiteto.

Slovenski center PEN z zaskrbljenostjo opazuje, kako postajamo »družba, v kateri je zavladal pohlep in odpovedalo sočutje, z besedami pisatelja Draga Jančarja. Raven demokracije se ne meri po vodilnih gospodarstvenikih in politikih, temveč po odnosu do šibkejših, v tem primeru delovnih tujcih, ki so v Sloveniji našli kruh in drugi dom. Še bolj nevarne so pobude neonacističnih združenj po remigraciji in sovraštvu do tujcev. Pred sto leti so shodi s podobnimi slogani in gestami človeštvo privedli na rob obstoja, do Auschwitza. Naloga družbe in voljenih predstavnikov je, da mlade izobražujejo v strpne in sočutne osebe, ne da izkoriščajo njihovo mladostno vihravost za krepitev svoje želje po moči in vplivu.

Človek je človek, pa če prihaja iz revne daljne azijske dežele ali iz Zavratca nad Idrijo.

Tanja Tuma, predsednica Slovenskega PEN-a
Upravni odbor Slovenskega PEN-a

Ljubljana, 10. julija 2026