Stojan Zdolšek ni nič rekel, vendar je žalil do dna

Solidarnost je v času, ko medijev in svobode govora ne ogrožajo le posamezniki, temveč tudi UI, nujna.

Škoda, da so slovenski novinarji zamudili priložnost in v upanju, da naslednje ne bodo, ponujamo v branje prispevek Mete Kušar.

***

Nekajkrat smo si lahko na različnih oddajah Televizije Slovenija ogledali posnetek, kako samozavestno in grobo je gospod Stojan Zdolšek, odvetnik predsednika vlade, gospoda Roberta Goloba, novinarko oddaje Tarče »nahrulil« brez besed.

Škandal ni na poseben način osvetlil samo kulture odvetnika in njene stranke, ampak tudi kulturo novinarjev Televizije Slovenija, ki so ostali v eni od vladnih pisarn, kjer je odvetnik takrat uradoval, čeprav je njihovo kolegico po mučnem pogovoru poslal iz pisarne, ker prav njej ni bil pripravljen odgovoriti na vprašanja, ki jih je imela pripravljena. Če bi bili novinarji slovenske državne televizije res tako etični, kot kar naprej izjavljajo, in pogumni, ne vem, zakaj se niso vsi pobrali iz pisarne, kot bi bilo prav, in bi odvetnik »lahko dal izjavo« samemu sebi. Imeli so sijajno priložnost, da ga s svojo kolegialnostjo naučijo prepotrebnega bontona, še več: da je kultura to, kako drug z drugim ravnamo. In da oni to vedo. Snemalcu pa se priklonim, ker je vedel, da gre za dokumentarni dogodek, danes bi rekli zelo toksičen, in ga je posnel. Če on ne bi ujel nekulture, bi je skoraj ne bilo.

Če sem prav razumela in videla, so skoraj sočasno, ob podobnem incidentu z novinarji na oddelku za obrambo ZDA, vsi zaposleni odhajali, s tistimi znanimi škatlami, polnimi svojih stvari v rokah, iz stavbe.

Meta Kušar

***