FB ICORN
Literarni kotiček
Obrazi miru

Ob 50. obletnici Blejskih srečanj smo izdali izbor pesmi članov svetovnih centrov PEN, ki se redno udeležujejo naših srečanj. Knjižica je čudovit pogled nazaj in popotnica za naprej.

Drugačnost bogati

DRUGAČNOST BOGATI: GLOBINE MORJA

Globina drugačnosti je neskončna. Če bi jo poskušali oceniti, je tako, kakor če bi hoteli prešteti in primerjati vse kapljice vode v morju. Nemogoče. In prav kapljice lahko kljub svoji raznolikosti in zaradi trdne povezanosti tvorijo morja in oceane.

Sovražni govor je vojna napoved

SOVRAŽNI GOVOR JE VOJNA NAPOVED

 

 

Če bi se že v uvodu dotaknila starega slovenskega pregovora Beseda ni konj, bi kaj hitro razbila pomen in realnost tega pregovora. Besede lahko strejo močen oklep in razbijejo še tako trdno grajen zid posameznikove  samopodobe. Povzročijo lahko boleče rane, po katerih je zdravljenje še zahtevnejše. Pogosto se zarijejo v našo notranjost in tam ostanejo za veliko časa, do takrat ko smo pač pripravljeni iti naprej. Velikokrat se pretvarjamo, da ne bolijo, vendar imajo besede moč, predvsem zato, ker jim slepo verjamemo ali pa se bojimo, da jim bodo verjeli drugi.

Drugačnost bogati

Drugačnost bogati

 

Drugačnost je del našega vsakdana in del vsakega od nas. Čeprav to pogosto želimo prikriti, da bi zadovoljili našo potrebo po pripadnosti, smo drugačni čisto vsi. Večino svojega življenja mislim, da je drugačnost slaba in manjvredna. Hvala, zloglasni mediji!

 
Sovražni govor je vojna napoved

Sovražni govor je vojna napoved

 

Tišina. Nemočno vstanem, da ne bom drugačna, da ne bom izstopala, da ne bom predrzna.

 

»Jutro!« vpeljano prečesa razred učitelj zgodovine. Razvaljenih obrazov za klopmi ne spregleda. »Druga svetovna vojna!« še enkrat, tokrat z dvakratno mero entuziazma, maha pred tablo, a še vseeno premalo zanimivo, da bi me pritegnil.

 

Skoraj neopazno pogledam skozi okno. V daljavi takoj opazim nevihto. Čudno – ko pa je še včeraj pripekalo sonce.

 
SARAJEVO

v knjižnici že dva tisoč let knjige načrti
v plamenih liste odnaša iz spomina veter
črke in strani zleplja kri v otrplih prstih

 

Veno Taufer: VUKVAR

I had an apparition of Vukovar and I took a walk for a few
    streets -
around the block - with my hands frozen - up to the tobacco shop
and on returning I thought so that's the way they used

Napovednik
Ni vpisanih dogodkov!
A A  

Slovenski center PEN

Slovenski PEN je nastal leta 1926, njegov prvi predsednik je bil Oton Župančič. Med ustanovnimi člani so bili Izidor Cankar, Josip Vidmar, France Stele, Janko Lavrin, Fran Saleški Finžgar, France Bevk, Prežihov Voranc, France Koblar. Med drugo vojno center ni deloval. Spet je zaživel leta 1962 in svoj ugled in vlogo stičišča med vzhodom in zahodom potrdil s prireditvijo svetovnega kongresa PEN na Bledu leta 1965. Od leta 1962 so Slovenskemu centru PEN predsedovali Matej Bor, Mira Mihelič (bila je tudi podpredsednica mednarodnega PEN), Filip Kumbatovič-Kalan, Miloš Mikeln, Drago Jančar, Boris A. Novak (od leta 2002 tudi podpredsednik Mednarodnega PEN), Marko Kravos, Veno Taufer, Tone Peršak, Marjan Strojan, Evald Flisar. Zdaj mu predseduje Ifigenija Simonović.


Slovenski center PEN je pred drugo svetovno vojno uspešno posredoval v obrambo preganjanih primorskih pisateljev in je bil med pobudniki prve mednarodne obsodbe fašizma in nacizma na kongresu v Dubrovniku leta 1933. V povojnem obdobju je potrebno omeniti 33. svetovni kongres leta 1965 na Bledu, na katerem so bili prvič kot opazovalci prisotni pisatelji iz nekdanje Sovjetske zveze, ter tradicionalna Blejska srečanja, ki sodijo s svojo več kot štiridesetletno tradicijo med najbolj pomembna literarna srečanja v svetu. Zavzetost ob kršitvah svobode izražanja in ob pregonih pisateljev v jugoslovanskem prostoru je Slovenski PEN dopolnjeval s skrbjo do slovenskih manjšin v sosednjih državah. V obdobju osamosvajanja Slovenije je obveščal svetovno javnost  preko mreže mednarodnega PEN, med vojno v Bosni in Hercegovini pa je zbiral in posredoval mednarodno pomoč pisateljem na tem področju.Mednarodni ugled Slovenskega centra se izkazuje tudi s tem, da je v Ljubljani sedež Odbora pisateljev za mir, ki je bil ustanovljen leta 1984 na pobudo tedanjega predsednika Miloša Mikelna, ki mu je tudi prvi predsedoval. Za njim je temu odboru v času vojn na ozemlju nekdanje Jugoslavije predsedoval Boris A. Novak, od leta 1999 do 2006 je odboru predsedoval Veno Taufer, do jeseni 2013 Edvard Kovač. Po Antonu Peršaku je vodstvo Odbora prevzel Marjan Strojan.