Free the word – words of the free (Svoboda besedi – beseda svobodnih)

 91. mednarodni kongres Mednarodnega PEN-a v Krakovu

Ljubljana, 8. 9. 2025

V Krakovu se je v petek, 5. 9. 2025, slovesno zaključil 91. kongres Mednarodnega PEN-a.

Slovenski PEN so predstavljali Tanja Tuma, Aljaž Koprivnikar, Luna Jurančič Šribar, Selma Skenderović in Milena Šmit. V štirih dneh razprav, ki so pod budnim očesom gostiteljev Poljskega PEN-a potekale v prijateljskem vzdušju, smo sprejeli pomembne resolucije, ki jih bomo eno po eno posebej predstavili slovenski javnosti.

To so:

1) Resolucija in manifest o klimatskih spremembah,
2) Resolucija o pravici svobode govora vseh spolov in spolnih identitet,
3) Resolucija o svobodi govora v Združenih državah Amerike,
4) Resolucija o razgradnji pravnih določil in ureditve sveta ter vloga pisateljev in pisateljic.

Prav tako smo sprejeli spremembe pravnih okvirov, v katerih deluje Mednarodni PEN, ki je zaradi svoje narave 128-tih centrov po vsem svetu, zelo kompleksna organizacija. Sprejet je bil prenovljen statut PEN-a in dopolnjena so bila pravila delovanja.

Na pobudo Poljskega, Čilskega in Slovenskega PEN-a je bila za mednarodno podpredsednico izvoljena Olga Tokarczuk, Nobelova nagrajenka, Bookerjeva nagrajenka in nagrajenka festivala Vilenica leta 2013 ter vse dneve kongresa prisrčna gostiteljica srečanja. Podpredsednica je častna funkcija. Pri nas je bila vanjo izvoljena pisateljica Mira Mihelič in pesnik Boris A. Novak.

Za nadaljnja tri leta je bila v Upravni odbor Mednarodnega PEN-a izvoljena Tanja Tuma, predsednica Slovenskega PEN-a, ki so jo potrdili tudi za podpredsednico Upravnega odbora Mednarodnega PEN-a v naslednjem koledarskem letu.

Med kongresom smo mednarodnim delegatom predstavili Glas, kratki eksperimentalno dokumentarni film Ženskega odbora SC PEN Mira. S svojimi deli sta se predstavila Selma Skenderović in Aljaž Koprivnikar, Luna Jurančič Šribar pa je na dveh literarnih večerih v Krakowu in Brzegu predstavila prevod svojega romana Starinarnica v poljščino.

Odzivi slovenskih delegatov na kongresu

Milena Šmit: Literatura ne bi smela služiti političnim ciljem, a pisatelji lahko v tem zmedenem svetu naredijo največ, če govorijo v svojem jeziku o vsem, kar se dogaja. Za Ukrajino in Palestino se dviguje veliko glasov, manj pa za druge regije, kjer divjajo vojne in konflikti. Vedeti moramo, kje stojimo, zato je vloga pisateljev pripovedovati in dokumentirati ter biti karseda dejavni v smeri idealov za mir mednarodnega Pena ter v tem smislu promovirati na kongresu sprejeto resolucijo Odbora pisateljev in pisateljic za mir, ki govori o razgradnji mednarodnih norm in ureditve sveta ter poziva pišoče ljudi, da ne ostanejo tiho. Pisati o miru, sožitju in solidarnosti z vsemi podrobnostmi, ki jih prinaša življenje, je tudi najboljši način za vzbujanje
empatije v ljudeh.

Delegatka slovenskega centra Pen je na zasedanju Odbora pisatelji za mir podprla zaskrbljenost Andreje Lešić, predsednice Pen centra BiH glede agitiranja nacionalistov na Hrvaškem in v BiH, ki ogrožajo mir v regiji, kakor tudi na nedemokratične postopke vladnega režima v Srbiji proti svobodi izražanja. Odbor je obvestila tudi o besedilu Odprto pismo Evropi, ki ga je napisal srbski pesnik, urednik, esejist in založnik Gojko Božović za nedavni festival poezije in vina na Ptuju.

Aljaž Koprivnikar: Kot delegat Slovenskega PEN-a in predstavnik v Odboru za prevajalske in jezikovne pravice sem sodeloval v letnem sestanku, posvečenem vprašanju, kako literatura in prevajalske prakse ohranjajo raznolikost glasov v času, ko jih globalni procesi uniformirajo. Velik del razprave je bil namenjen sodobnim izzivom, kot so jezikovni modeli in umetna
inteligenca, ki s svojo logiko učinkovitosti in pospešenega prevoda odpirajo nova vprašanja o prihodnosti jezika, identitete in literarnega ustvarjanja. Prav v tem kontekstu postane vloga pisatelja in prevajalca še bolj jasna: ohranjati razliko kot temelj svobode.

Na letošnjem kongresu smo pripravili tudi prvo predstavitev Young Writers Committee, dogodek Young Voices, Shared Future, ki je mladim avtorjem z različnih regij odprl prostor poslušanja, povezovanja in opolnomočenja – tam, kjer se ranljivost preobraža v moč, upor proti tišini pa v pesem, zgodbo in pričevanje. Kongres je obenem sprejel niz izjemno pomembnih resolucij – od podnebne pravičnosti do svobode govora vseh spolnih identitet, od svobode izražanja v Združenih državah Amerike do premisleka o razgradnji pravnih norm in vlogi pisateljev v času globalnih kriz. Te resolucije potrjujejo, da literatura ni zgolj estetska gesta, temveč tudi državljanska odgovornost in etična praksa javnega govora.

Zame osebno je bil kongres globok opomin, da moč literature ne leži v enoglasju, ampak v pluralnosti: v tem, da se jeziki – veliki in manjši, prevladujoči in ogroženi – srečujejo v dialogu, ki presega politične meje in začasne razmere. Literatura je danes ena redkih oblik skupnega bivanja, kjer lahko izrečemo tako lastno ranljivost kot skupno upanje. V Krakovu se je znova potrdilo, da prihodnost svobode izražanja ni samoumevna, temveč je odvisna od naše pripravljenosti, da besedo branimo in ji dajemo prostor, četudi se ta prostor v dani globalni situaciji žal nenehno krči.

Luna Jurančič Šribar: Srečanje Mednarodnega PEN-a je edinstven dogodek, zato sem res vesela, da sem se ga kot pisateljica in članica Slovenskega centra PEN lahko udeležila. To srečanje nam ne omogoča le stikov z mojstri in mojstricami peresa z vsega sveta, temveč znova potrjuje moč besede in njen vpliv v globalno povezani skupnosti. Letos sem še posebej razmišljala o tem, kako globoko se zatiralci na vodstvenih položajih bojijo moči besede – toliko pisateljev in pisateljic je namreč po svetu še vedno zaprtih prav zaradi svojega ustvarjanja in svobodnega izražanja.

Selma Skenderović: Na letošnjem kongresu Mednarodnega PEN-a smo se prvič v živo sestali predstavniki in predstavnice nastajajočih sekcij mladih pisateljev in pisateljic znotraj posameznih PEN centrov po svetu. Osrednja tema srečanja je bila prihodnost mladih avtorjev in avtoric znotraj organizacije PEN ter iskanje načinov za dolgoročnejše sodelovanje, izmenjavo izkušenj in krepitev mednarodne povezanosti. Razpravljali smo o konkretnih izzivih, s katerimi se mladi literarni ustvarjalci in ustvarjalke soočamo v različnih družbenih in političnih kontekstih, ter o vlogi literature v času globalnih kriz in pritiskov na svobodo izražanja. Srečanje predstavlja pomemben korak k vzpostavitvi trajnejše in bolj strukturirane platforme, namenjene podpori in povezovanju novih generacij pisateljev in pisateljic znotraj mednarodne mreže PEN.

Tanja Tuma: Kot že nekaj let, sem sodelovala na sestankih odborov pred kongresom, t. j. na Ženskem odboru, kjer sem povezovala okroglo mizo o pravičnost do vseh spolnih identitet in na Odboru pisateljev in pisateljic za mir, kjer bila osnovna tema lakota kot orožje.

Kot podpredsednica Upravnega odbora sem tudi vodila prvi del kongresa naslednji dan. Vprašanja, ki smo jih prvič obravnavali v združenju, so bila zelo zahtevna, a nujna, če želimo ostati organizacija pisateljev in pisateljic, ki je vključevalna in povezana. Najbolj ganljiv trenutek kongresa smo doživeli ob predstavitvi resolucije o spolni pravičnosti, kjer je delegat_ka Angleškega PEN-a, nebinarna oseba, ki sebe naziva z oni (they), bruhnil_a v katarzični jok. Prvič v življenju se je počutil_a sprejeto_ega v neki širši mednarodni skupnosti. Osebno sem bila presrečna, da sem tlakovala pot kolegom in kolegicam, ki so se v nekem trenutku znašli v hudi osebni stiski, kdo so; moški, ženske ali nekdo vmes. Resolucija je prvič v zgodovini dala glas v PEN-u tudi njim in Ženski odbor je prav tisti, ki se dobro spozna na diskriminacijo.

Kongres je bil eden boljših, najlepši je bil občutek solidarnosti, ki nas je povezoval od prvega do zadnjega trenutka. Organizacija Poljskega PEN-a je bila brezhibna, čudovita pa je bila prisotnost nobelovke Olge Tokarczuk in prve ter doslej edine predsednice Mednarodnega PEN-a Jennifer Clement, ki je pripravila Manifest o klimatskih spremembah, temi, ki bi že davno morala vznemiriti tudi pisateljsko srenjo. Po 57. Blejskem srečanju aprila letos, kjer smo se posvetili klimatskim spremembam in vodi, so bili delegati in delegatke dobro pripravljeni zavezati se skupnim podnebnim ciljem, predvsem s peresom. Slovenski PEN je ponovno dokazal, da je eden ključnih centrov v organizaciji, kjer uživa velik ugled.

MANIFEST PISATELJEV O KLIMATSKIH SPREMEMBAH

Listina PEN pravi, da književnost ne pozna meja. Kot to velja za umetnost, velja tudi za naravo. Reka, ptica ali molekula kisika ne vedo, da bi se morale ustaviti na kontrolni točki ali meji. Niti ni v dobro ljudi ali drugih bitij, da takšni zidovi obstajajo. V vlogi prič smo pisatelji in pisateljice v središču temeljnih spoznanj. V PEN-u branimo, častimo in varujemo kolege in kolegice, ki pišejo – pogosto v nevarnosti – o uničevanju našega planeta ter o nuji, da bi ljudje popravili tisto, kar je še mogoče popraviti.

PEN verjame v pomen književnosti in domišljije za varovanje narave. Vemo, da nam pesnik podari vrtnico, a hkrati vrtnico podari tudi njej sami. Sprašujemo se: ali lahko ljubimo brez čistega ogledala lune?
Pisatelji in pesniki obžalujemo uničevanje narave – naše največje muze.

POZIV VSEM LJUDEM PERESA

1. Priznajmo, da vse, kar velja za jezik, velja tudi za naravo: meje naše narave so meje našega sveta.

2. Zavedajmo se, da je bila na začetku narava, nato se je rodil človek. Tu smo, da z njo sobivamo, ne da jo uničujemo — kajti če uničimo naravo, uničimo samo bistvo svojega obstoja.

3. Spoznajmo, da narava obsega vsa bitja, od drobnega zrna peska do najbolj oddaljenih zvezd. Nismo starejši od njih, niti ne moremo trditi, da jih bomo preživeli.

4. Pišimo, berimo in delujmo z zavestjo, da se morajo pogledi civilizacij po svetu razviti v smer bolj harmoničnega življenja —življenja, ki ga hrani narava, ne pa takega, ki naravo izčrpava; življenja, ki spoštuje njeno zapletenost, ne pa takega, ki jo uničuje.

5. Stremimo k temu, da bo narava ostala živa navdihovalka, ne pa nekaj, kar bi potisnili v davno izgubljeno preteklost.

6. Želimo živeti kot svobodna bitja v naravi, ne kot njeni vladarji. Prava svoboda in enakost vznikneta šele, ko spoznamo, da smo ljudje neločljivi del narave.

7. Zahtevajmo pravičnost v vseh razsežnostih obstoja: narava mora biti deležna poštenega ravnanja in globokega spoštovanja.

8. Branimo naravo pred škodljivimi dejanji posameznikov, korporacij in vlad.

9. Cenimo svobodo, mir in naravo v skupnem jeziku, kajti povezani so in odsevajo drug drugega.

10. Zahtevajmo svobodo naravi.

iz angleščine prevedla Tanja Tuma