MIR JE GLAGOL; MIR JE NUJA; MIR ZDAJ!

10. december 2025

Vsako leto 10. decembra svet obeležuje Dan človekovih pravic, v spomin na sprejetje Splošne deklaracije človekovih pravic leta 1948. Sedeminsedemdeset let pozneje je ta obljuba načeta, a ne zlomljena. Ko se približujemo koncu leta 2025, v svetu divja več kot šestdeset vojn in oboroženih spopadov, ki silijo milijone v beg, spodjedajo vladavino prava ter normalizirajo resničnost, v kateri so množični zločini istočasno predvajani v živo, arhivirani in pozabljeni v istem digitalnem dejanju.

Mi, Odbor pisateljev in pisateljic za mir pri Mednarodnem PEN-u, govorimo iz tega sveta in v ta svet.

Govorimo proti namernemu napadanju civilistov, bombardiranju šol in bolnišnic ter uporabi stradanja in obleganja kot orožja vojne. Govorimo proti etničnemu čiščenju in genocidnemu nasilju; proti kriminalizaciji nestrinjanja; proti preganjanju, zapiranju in umoru pisateljev, novinarjev in umetnikov, ki si drznejo pričevanja zapisati. Govorimo proti nasilju na podlagi spola in neenakosti ter vsem oblikam marginalizacije na podlagi rase, vere, jezika, oviranosti, spolne usmerjenosti ali spolne identitete.

Govorimo tudi proti tišjim arhitekturam škodovanja:
proti orožju revščine in dolga;
proti izkoriščevalskim ekonomskim politikam, ki cele regije držijo v negotovosti;
proti digitalnim platformam, ki širijo sovraštvo in laži hitreje, kot lahko potuje pesem;
proti korporativnim in političnim akterjem, ki resnico obravnavajo kot tržno blago.

A vendar vztrajamo: to ni usoda.

Človeška bitja so ustvarila te sisteme; človeška bitja jih lahko razgradijo in ponovno zgradijo.
Verjamemo, da ima človeštvo še vedno moč upreti se ponavljanju lastne nasilne zgodovine. Skupaj z naslednjo generacijo si prizadevamo zamišljati – in uresničevati – svet, ki priznava in brani človekove pravice za vse.

Vemo. Toda kako lahko delujemo?

Kot pisatelji delamo z najkrhkejšim in hkrati najtrajnejšim materialom: z jezikom. Iščemo besede, zgodbe, poezijo in prozo, ki ohranjajo resnico, da je vsako človeško življenje enkratno in nenadomestljivo. Vemo, da literatura sama ne more ustaviti bombe, lahko pa zavrne besedišče, ki naredi bombardiranje sprejemljivo. Lahko upočasni hitrost sovraštva. Lahko gradi, vrstico za vrstico, spomin, ki se upira izbrisu.

A naše besede so pogosto preglašene z hrupom propagande in polarizacije. Z besedami Margaret Atwood: »Vojna je tisto, kar se zgodi, ko jezik odpove.« Ko se besedišče sesuje v slogane, ko so ljudje reducirani na kategorije, ko je niansa označena za izdajo, postane pot k nasilju strašljivo kratka.

Se bomo vdali apatiji, namesto da bi se ji zoperstavili z empatijo?
Ne, ne bomo.

Ponovno potrjujemo svojo zavezanost braniti tiste, ki so preganjani zaradi svojih besed, svojih tišin in svojih odklonitev. Ponovno potrjujemo pravico do svobode izražanja in pravico do dostopa do informacij – pravici, ki nista razkošji miru, temveč nujna pogoja za to, da sploh lahko obstaja kakršen koli mir.

Ob letošnjem Dnevu človekovih pravic leta 2025 vztrajamo: besedam se morajo pridružiti dejanja.

Zato pozivamo vlade in mednarodne institucije:
• naj nemudoma prenehajo z napadanjem civilistov in civilne infrastrukture ter brez izjeme spoštujejo načela mednarodnega humanitarnega prava;
• naj zagotovijo varen in neoviran dostop humanitarne pomoči civilistom, ki jo potrebujejo;
• naj zagotovijo zaščito pisateljev, novinarjev, umetnikov in kulturnih delavcev v vseh vojnih in konfliktnih območjih, vključno z izrednimi vizumi, varnimi koridorji in programi zatočišč;
• naj končajo uporabo stradanja, prisilnega razseljevanja in kolektivnega kaznovanja kot orodij vojne in političnega nadzora;
• naj podprejo neodvisna sodišča in mehanizme mednarodne pravičnosti, sposobne preiskovati in soditi za vojne zločine, zločine proti človečnosti in genocid – ne glede na identiteto ali politične zaveznike storilcev;
• naj omogočijo lokalnim in mednarodnim novinarjem varno poročanje iz območij vojne in konfliktov ter ustrezno financirajo neodvisne medije, javne radiotelevizije in kulturne institucije, ki predstavljajo ključno obrambo pred avtoritarizmom in dezinformacijami.

Pozivamo tehnološka podjetja in medijske platforme:
• naj prenehajo služiti na algoritmičnem spodbujanju sovražnega govora, pozivanja k nasilju in dezinformacij ter svoja orodja podredijo neodvisnemu demokratičnemu nadzoru;
• naj zaščitijo uporabnike, ki so v posebni nevarnosti – med njimi pisatelje, novinarje, zagovornike človekovih pravic in pripadnike manjšin – pred usmerjenim nadlegovanjem, koordiniranimi dezinformacijskimi kampanjami in digitalnim nadzorom.

Pozivamo orožarsko industrijo in države, ki jo licencirajo:
• naj priznajo, da vsaka podpisana pogodba in novo naročilo odjekne v ruševinah mest in vasi;
• naj začnejo napredovati k zavezujočim mednarodnim omejitvam trgovanja in izvoza orožja strankam, ki sodelujejo v hudih kršitvah človekovih pravic.

Pozivamo naše kolege pisatelje in pisateljice, bralce in bralke, državljane in državljanke sveta:
• da zavrnejo jezik dehumanizacije,
• da podprejo utišane glasove,
• da podprejo organizacije, ki ščitijo ranljive,
• da zasebni obup spremenijo v javno solidarnost.

Mir ni le odsotnost konflikta, zapisana v sporazumu in odložena v arhiv.
Je vsakodnevna praksa pravičnosti, odgovornosti, spomina in domišljije.

Kot piše slovenski pesnik Boris A. Novak: »Svoboda je glagol.«
Parafraziramo: Mir je glagol. Je nekaj, kar počnemo – ali pa ne obstaja.

Ob tem Dnevu človekovih pravic 2025 se znova zavezujemo:
da bomo gledali, pričali in zapisovali,
da bomo govorili in poslušali,
da bomo ohranjali spomin in se upirali.

Mir je glagol.
Mir je nuja.
Mir zdaj.

Odbor pisateljev in pisateljic za mir pri Mednarodnem PEN-u