Miroslavu Košuti v slovo

Malo pred devetdesetim letom starosti se je na Kontovelu nad Trstom sklenila življenjska pot Miroslava Košute (1936–2026), enega od stebrov slovenskega literarnega in kulturnega življenja v Italiji.  Rodil se je 11. marca 1936 v Križu pri Trstu in že od mladih let, zaznamovanih s fašističnim raznarodovanjem, je v sebi nosil ljubezen do jezika, morja in ljudi, katerih govor, navade in vsakdan so se trajno odrazili v njegovem delu.

Pesniti je začel zgodaj, svoje prve pesmi je objavil že v tržaškem srednješolskem listu Literarne vaje. Po maturi na tržaškem liceju s slovenskim učnim jezikom je študij nadaljeval na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je študiral primerjalno književnost in literarno teorijo. Po diplomi leta 1962 se je zaposlil kot novinar in urednik na ljubljanskem radiu, nato pa se je leta 1969 vrnil v Trst, kjer je pri Založništvu tržaškega tiska urejal mesečnik Dan, več kot dve desetletji pa posvetil Slovenskemu stalnemu gledališču v Trstu, kjer je deloval kot ravnatelj in umetniški vodja.

Kot pesnik, dramatik, prevajalec iz italijanščine in španščine ter kulturni delavec je ustvarjal širok spekter literature – od poezije in pesmi za otroke do radijskih iger, popevk, gledaliških songov in dramatike. Njegova prva pesniška zbirka Morje brez obale je izšla že leta 1963 in vzpostavila temelj njegove lirike, zaznamovane z morjem, vitalnim kraškim svetom in urbanim tržaškim prostorom, intimnostjo in mediteranskim utripom, ki določi tako prostor kot človeka.

Njegova beseda je bila pokončna; ni bežal pred težkimi vprašanji identitete, narodove eksistence in družbene stiske, temveč jih je udejanjal v pesmih in dramatiki, ki odsevajo tako intimne izkušnje posameznika kot kolektivno zgodbo slovenske skupnosti. Pogoste narečne prvine in kulturne besede v njegovem opusu so njegov verz globoko povezovali s slovensko tradicijo in govorico domačega prostora. Morje, ključen motiv njegove poezije, ni bilo le pokrajina, ampak prostor, ki lahko rešuje pred nesmisli zgodovine in sodobnega sveta in omogoča pesniško premišljevanje o življenju in svetu.

Za svoje delo je Miroslav Košuta prejel več nagrad, med njimi vstajenje, zlatnik poezije, Levstikovo nagrado za življenjsko delo, red za zasluge za prispevek h gledališkemu življenju na Tržaškem in svoj ustvarjalni opus. Prejel je nagrado Prešernovega sklada in Prešernovo nagrado za življenjsko delo zaradi svojega dragocenega ustvarjalnega prispevka k slovenski kulturi in jeziku v Italiji.

Ob smrti Miroslava Košute 2. februarja 2026 se tudi v SC PEN z globoko žalostjo poslavljamo od izjemnega pesnika, ki je s svojo pokončno držo, širokim ustvarjalnim razponom in predano navezanostjo na slovenski sredozemski prostor trajno zaznamoval slovensko književnost in kulturno zgodovino.

Prof. dr. Vesna Mikolič

foto: Matjaž Rebolj